Vlada je razrez oblikovala programsko, prioritete pa so usmerjene v področja poplavne varnosti, zdravja, izobraževanja, varnosti, sociale, pravosodja in infrastrukture. V zadnjih tednih je bilo slišati predvsem pozive k dvigu sredstev za obrambo in policijo.
Vlada je že junija določila, da bo za 2016 zgornja meja odhodkov znašala 9,272 milijarde evrov, za 2017 pa 9,115 milijarde evrov. Sredi julija so se ministri začeli dogovarjati s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem.
Proračunski primanjkljaj po denarnem toku v naslednjem letu ne sme presegati 1,95 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2017 pa ne 1,82 odstotka BDP.
Proračunski uporabniki na integralnem delu proračuna po navedbah urada vlade za komuniciranje večinoma razpolagajo z višjimi pravicami porabe kot v rebalansu letošnjega proračuna. Prioritetna področja bodo tako deležna potrebnih sredstev za izpeljavo zastavljenih programov.
Proračunski uporabniki imajo sicer do 21. avgusta čas, da pripravijo svoje finančne načrte, vlada pa bo končni predlog proračunov za prihodnji dve leti obravnavala in sprejela predvidoma na seji 17. septembra.
Predloga proračunov za 2016 in 2017, kot je že večkrat opozoril minister Mramor, zaznamujeta nižji načrtovani ravni prihodkov in nižjih nedavčnih prihodkov, medtem ko raven davčnih prihodkov v obeh letih raste.
Proračuna nista več usmerjena tako izrazito investicijsko, kot sta bila proračuna za 2014 in 2015 - predvidena raven odhodkov za to področje se tako v naslednjih dveh letih vrača na raven iz leta 2013.
V prihodnjih dveh letih bo potreben tudi nižji transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, vlada pa se na področjih podpore gospodarstvu nagiba k preusmeritvi nepovratnih subvencij v povratne oblike financiranja.
Po drugi strani se v javnem sektorju povišuje masa sredstev za plače in prispevke, pri čemer mora vlada končni dogovor o obsegu plač doseči še s sindikati javnega sektorja. Nekoliko bodo višji odhodki za obresti, višji kot v rebalansu letošnjega proračuna pa bodo tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom.
Kot je za STA dejal Koprivnikar, nihče ni zadovoljen z razpoložljivimi sredstvi, tudi sam je upal na več sredstev za svoj resor. Nezadovoljstvo ministrov je po njegovih besedah logično in pričakovano, saj imajo "vsi številne utemeljene potrebe in razvojne načrte, ki so vedno znova omejevani z razpoložljivimi sredstvi".
Po njegovih napovedih bodo ključne investicijske projekte tudi v naslednjih letih financirali iz evropskih skladov, saj integralna sredstva ob zelo racionalni porabi zadoščajo le za zagotavljanje tekočega delovanja.
Med investicijami je izpostavil sklop projektov za informatizacijo storitev javne uprave ter projekte na področju upravljanja s človeškimi viri in centralizacije upravljanja s stvarnim premoženjem države.
Za STA se je na razrez proračuna odzval tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki je dejal, da bo imelo njegovo ministrstvo nekoliko več denarja kot letos - okoli 428 milijonov evrov. Seveda bi si želel, da bi imeli na razpolago več finančnih sredstev in bi lahko izvajali projekte, za katere ocenjujejo, da so pomembni, vendar se zaveda, da država še vedno varčuje.
"Imamo fiskalno pravilo in vsi se zavedamo, da lahko trošimo samo toliko, kot ustvarimo. S tem denarjem bomo izvajali vse potrebne ukrepe, ki so v kmetijskem sektorju potrebni," je povedal.
Spomnil je še, da kmetijsko ministrstvo skrbi za veliko javnih zavodov, zato bo treba zaradi sprostitve napredovanj v prihodnjem letu zagotoviti dodaten denar za maso plač.
"To so vse dolžnosti, ki jih bomo izvajali. Glavni cilj pa je, da pospešujemo proizvodnjo slovenske hrane ... in da čim več pomembnih korakov naredimo v ponovni resni vzpostavitvi gozdno-lesne verige," je povedal minister.
Proračun za prihodnje leto bo varčevalen tudi za zunanje ministrstvo. Minister Karl Erjavec upa, da bo lahko zagotovil odprtje veleposlaništva v Iranu.
Za sredstva, s katerimi bi zagotovili odprtje veleposlaništva v Teheranu, se je zunanji minister zavzel že na pogajanjih pri Mramorju. "Na to sem opozoril ministra, vendar težko karkoli napovedujem glede na omejena sredstva," je priznal že tedaj, čeprav verjame, da mu bo uspelo.
Prvak DeSUS je še pojasnil, da so zahteve njegove stranke za usklajevanje pokojnin v prihodnjem letu in regres upokojencev sicer jasne že dalj časa, za zdaj pa kaže, da gre vse v smeri njihove izpolnitve.
Na ministrstvu za okolje in prostor ter na ministrstvu za infrastrukturo so bili s pojasnili glede proračuna in njihovih prioritet bolj skopi. Prvo pojasnjuje, da je svoj proračun vsebinsko pokrilo v skladu z dodeljenimi proračunskimi omejitvami, s slednjega pa so sporočili, da je priprava proračuna v teku, zato je še prezgodaj za komentarje.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za STA navedli, da bodo imeli v prihodnjem letu 50 milijonov evrov več sredstev kot v sprejetem proračunu za leto 2015. Na ministrstvih za zdravje, notranje zadeve, obrambo in pravosodje pa proračunskega razreza še niso komentirali.
