Razprava med zagovorniki in nasprotniki TTIP je bila ostra, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poročevalec o tej temi, predsednik odbora parlamenta za zunanjo trgovino Bernd Lange (S&D), je zagotovil, da zasebnih sodišč v sporazumu ne bo. "Nadomestiti jih mora nov sistem zaščite investicij," je poudaril.
Kritiki se namreč bojijo, da bodo zasebna arbitražna sodišča sodila mimo nacionalne zakonodaje in bi bila nad sodišči in pravnim redom nacionalnih držav.
Evropski parlament bi moral o priporočilih glede TTIP glasovati že na junijski seji, a je Schulz glasovanje s tehničnim izgovorom umaknil z dnevnega reda. Osrednja težava je bila, da kljub načelnemu kompromisu med socialisti (S&D) in Evropsko ljudsko stranko (EPP) zadostno soglasje za potrditev priporočil ni bilo zagotovljeno. Glavna težava je bil prav mehanizem ISDS.
Sedaj Schulz predlaga kompromis. Ta navaja, da je ISDS kot tak preteklost in da ga mora nadomestiti nov sistem reševanja sporov. V tem sistemu morajo biti sodni postopki javni, soditi pa morajo "v javnem izbirnem postopku imenovani, neodvisni in profesionalni sodniki". Predviden je tudi pritožbeni mehanizem za izpodbijanje odločitev teh sodišč.
A tudi ta kompromis očitno vseh ni prepričal. Poslanka Evelyn Regner (S&P) je tako po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA v izjavi novinarjem dejala, da besedilo ni dovolj odločno. "Že mesece zahtevamo jasno zavrnitev ISDS. Če kompromis pušča odprta zadnja vrata za to, ga ne moremo podpreti," je dejala.
V razpravi so bili sicer znova najbolj kritični poslanci Zelenih ter levih in desnih frakcij v parlamentu. Številni so imeli oblečene majice z napisom "Stop TTIP" ter plakate s takšnim napisom. Poslanec Zelenih Michel Reimon je ponujeni kompromis označil za poceni in zahteval jasno deklaracijo, da parlament zavrača zaščito investicij.
Poslanec Daniel Caspary (EPP) je Zelenim in levici v parlamentu očital, da ljudi vznemirjajo s širjenjem polresnic. "Začnite že razpravo na osnovi dejstev," jih je pozval. Othmar Karas (EPP) pa je zagotovil, da ponujeni kompromis prinaša formulacijo, ki odpravlja strah in zaskrbljenost ljudi. "Potrebujemo globalni gospodarski in družbeni red in trgovinski sporazum je pomemben prvi korak v tej smeri," je dejal.
ISDS sicer ni edini sporni del sporazuma TTIP. Nasprotniki se namreč bojijo tudi nižanja standardov, ki so na področju hrane, delavskih pravic, varovanja zasebnosti in še kje v Evropi višji od ameriških.
Na temo TTIP je tako v razpravi spregovoril tudi slovenski evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem), ki je izpostavil, da so ZDA ratificirale zgolj dve od osmih temeljnih konvencij s področja človekovih pravic, EU pa vseh osem.
ZDA na primer niso ratificirale evropske socialne listine Sveta Evrope ali mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ZN. "Prav ti standardi lahko predstavljajo 'oviro', zaradi katere bodo uporabljeni različni mehanizmi zoper države članice kot ovira kapitalu pri pridobivanju še večjega dobička," je opozoril.
Nasprotovanje so že v ponedeljek izrazili tudi predstavniki civilne družbe. Evropsko zavezništvo Stop TTIP je namreč na poslance naslovilo odprto pismo, v katerem pozivajo k zaustavitvi pogajanj o TTIP na podlagi trenutnega pogajalskega mandata ali vsaj izključitvi ISDS iz njega.
Mreža Stop TTIP združuje 483 organizacij iz cele Evrope, vključno s štirinajstimi organizacijami iz Slovenije. Mreža je v preteklih osmih mesecih zbral več kot 2,3 milijona podpisov pod spletno peticijo zoper sklenitev TTIP in proti ratifikaciji gospodarskega in trgovinskega sporazuma (Ceta) s Kanado. 11.029 podpisov je prišlo iz Slovenije, so sporočili iz Umanotere.
Evropski parlament sicer ne bo glasoval o vsebini sporazuma, ampak o priporočilih Evropski komisiji, ki v imenu EU vodi pogajanja. Evropski parlament na sam potek pogajanj nima vpliva, bo pa na koncu lahko zavrnil celotno besedilo.
