6. julij: Evropo čaka dan številnih srečanj, na katerih bodo voditelji ocenjevali posledice grškega referendumskega "ne" in iskali možne poti naprej. Sestala se bo delovna skupina članic območja evra, ki pripravlja srečanja finančnih ministrov držav z evrom.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ter vodilni predstavniki evrskih institucij - predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk se bodo o ukrepanju pogovarjali zjutraj na telekonferenci.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande se bosta pogovarjala v Parizu ob delovni večerji. Italijanski premier Matteo Renzi se bo zjutraj sestal z ministrom za gospodarstvo Pierom Carlom Padoanom, o Grčiji pa bo razpravljala tudi španska vlada.
Evropska centralna banka bo morda odločala o grški prošnji za povečanje obsega nujne likvidnostne pomoči grškim bankam (ELA).
7. julij: Vrata bodo na ta dan po napovedih znova odprle vse grške banke, trgovanje naj bi znova steklo na borzi v Atenah.
Na pobudo Merklove in Hollanda je Tusk za ta dan sklical izredni vrh držav v območju evra, ki se bo začel ob 18. uri. Tusk bo o situaciji v Grčiji spregovoril tudi v Evropskem parlamentu.
10. julij: V plačilo zapade za dve milijardi evrov grških zakladnih menic, ki so sicer večinoma v lasti grških bank. Država bi predvidoma za poplačilo morala izdati nove kratkoročne dolžniške vrednostne papirje. Ta termin bo predvsem pomemben za bonitetno oceno Grčije pri mednarodnih bonitetnih hišah.
13. julij: V plačilo zapade novih 455 milijonov evrov dolga Grčije Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF).
17. julij: V plačilo zapade še za milijardo evrov grških zakladnih menic.
20. julij: Izteče se rok, do katerega morajo Atene vrniti okoli 3,5 milijarde evrov dolga ECB. Če Grčija tega dolga ne bo pravočasno poplačala, ECB po mnenju strokovnjakov grškim bankam ne bo mogla več nuditi nujne likvidnostne pomoči.
