Po več kot 90 odstotkih preštetih glasovnic je proti glasovalo dobrih 61 odstotkov volivcev, 38,7 odstotka pa jih je bilo za sprejetje pogojev, ki so jih Grčiji postavili posojilodajalci v zameno za nadaljevanje pomoči. Udeležba je bila več kot 62-odstotna.
Potem ko je postalo jasno, da so Grki večinsko zavrnili pogoje posojilodajalcev, se je v središču Aten zbralo na tisoče ljudi, ki so slavili z manjšimi ognjemeti, grškimi zastavami in plakati v podporo vladajoči stranki Sirizi.
Grški premier Aleksis Cipras je v nagovoru državljanom dejal, da referendumski "ne" ne pomeni preloma z Evropo. "Danes slavimo zmago demokracije in jutri bomo nadaljevali z napori za rešitev krize, pri čemer verjamemo v moč naroda," je dejal.
Poudaril je, da bo zdaj prednostna naloga grških oblasti, da vzpostavijo normalno stanje v bančnem sistemu. Grčija naj bi zato že zaprosila za povišanje ravni nujne likvidnostne pomoči Evropske centralne banke grškim bankam, ki naj bi po tednu dni vrata znova odprle v torek.
Grški finančni minister Janis Varufakis pa je prepričan, da je izid referenduma orodje, da Grčija Evropi poda roko ter da se začne iskanje sprejemljive rešitve. "Poklicali jih bomo, enega za drugim, da najdemo rešitev," je dejal.
A Evropa je glede nadaljevanja pogajanj še precej zadržana. O tem, kako naprej, bosta v ponedeljek zvečer v Parizu govorila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande, v torek bo sledilo srečanje voditeljev držav z evrom.
Merklova in Hollande se sicer strinjata, da je treba spoštovati izid glasovanja grških državljanov. Takega mnenja je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Juncker ter vodilni predstavniki evrskih institucij - predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem in predsednik evrskega vrha Donald Tusk se bodo sicer o ukrepanju po grškem referendumu pogovarjali v ponedeljek zjutraj na telekonferenci.
Odzivi v članicah EU na izid glasovanja so mešani, medtem ko je večina evropskih voditeljev do ravnanja grške vlade še naprej kritična, stranke na skrajni levici in desnici grško zavrnitev pogojev posojilodajalcev pozdravljajo.
Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je sporočil, da bo zdaj nujno najti rešitev. "Vendar iz grškega labirinta ne bomo izšli s šibko Evropo, v kateri ne bo rasti," je zapisal.
Poljska premierka Ewa Kopacz pričakuje, da bo Grčija zapustila območje evra. Da je Grčija naredila korak na poti do izstopa iz območja evra, je menil tudi namestnik ruskega ministra za gospodarstvo Aleksej Lihačev.
Avstrijski kancler Werner Faymann pa je prepričan, da je zdaj na grški vladi, da predstavi predloge, kako naprej.
Vodja španskega gibanja Podemos Pablo Iglesias, ki je v soboto Grke pozval, naj glasujejo proti, pa je pozdravil, kot se je izrazil, zmago demokracije v Grčiji. Da so Grki dali lekcijo iz demokracije, je dejala tudi vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen.
Slovenski premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor se na izid grškega referenduma še nista odzvala, prvaka DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec pa je prepričan, da se bo v Grčiji zaostrila politična kriza, ker se bo likvidnostni položaj v prihodnjih dneh poslabšal. V SD odločitev Grkov obžalujejo, pričakujejo pa, da bo EU solidarna in bo omogočila iskanje zanje sprejemljivih in vzdržnih rešitev, pravi prvak SD Dejan Židan.
Predsednik SDS Janez Janša je v prvem odzivu na rezultate glasovanja Grkov na družbenem omrežju Twitter zapisal: "Tragično". Podpredsednik NSi Jožef Horvat pa je menil, da je treba "žogico v dobrobit obeh strani umiriti". Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je ocenila, da rezultati grškemu narodu ne prinašajo pozitivnih obetov za prihodnost.
Po drugi strani pa vodja ZL Luka Mesec meni, da je grška Siriza prejela jasno potrditev, da so njene politike pravilne in si Grki želijo nadaljevanja borbe proti varčevanju in diktaturi finančnih trgov ter borbe za novo Evropo. Grški "ne" je priložnost za vse nas, da se osvobodimo, je poudaril.
Grški referendumski "ne" varčevalnim zahtevam posojilodajalcev avtomatično ne pomeni rešitve problema, pa tudi ne izstopa Grčije iz območja z evrom, pa je poudaril Sašo Stanovnik iz Alte Invest. Marko Bombač iz NLB skladov kot najverjetnejši scenarij navaja obstanek Grčije v območju z evrom, čeprav se je situacija tako za dolžnike kot upnike poslabšala.
