Predlog novele po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča izpolnjuje zavezo vlade iz socialnega sporazuma 2015-2016, po kateri minimalni varovani znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku, ne sme biti nižji od neto minimalne plače. Tako je predlagano zvišanje varovanega zneska, ki mora ostati po izterjavi t. i. navadnih terjatev, s 70 na 76 odstotkov bruto minimalne plače.
Ključne spremembe se nanašajo na omejitev stroškov izvrševalcev sklepa o izvršbi v primeru nerubljivih prejemkov. Denarna socialna pomoč je sicer izvzeta iz rubeža, vendar pa nekatere banke v tem primeru zaračunavajo manipulativne stroške in jih odtegnejo od denarne pomoči. Z novelo želijo to prakso bankam prepovedati, je na seji odbora pojasnil Klemenčič.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je izrazila zadovoljstvo nad to določbo, saj ta problematika zadeva več kot 10.000 prejemnikov denarne socialne pomoči.
Združenje bank Slovenije se s predlaganimi spremembami ne strinja. Predsednik združenja France Arhar je na seji odbora opozoril, da bodo banke očitno morale na ukaz delati zastonj. S stališča ustave bi bilo po njegovem mnenju treba upoštevati tako določilo o socialni kot tudi o pravni državi. Klemenčič je te očitke zavrnil, saj lahko banke znesek še vedno zahtevajo, vendar pa se bodo morale postaviti v vrsto z ostalimi upniki.
Člani odbora so bili spremembam naklonjeni. Jasna Murgel (SMC) je izpostavila varovanje dolžnika oz. njegovega socialnega minimuma. Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je dodala, da bodo s tem ublažili socialno stisko mnogih prejemnikov pomoči in njihovih družin.
Tudi v SDS, NSi in ZL so izrazili podporo predlogu, a so opozorili še na nekatera druga odprta vprašanja. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je izpostavila, da je na nepremičnine veliko izvršb, le malo pa je tudi zaključenih. Matej T. Vatovec (ZL) pa se je zavzel za "bolj življenjsko zakonodajo", ko gre za izvršbe na nepremičnine.
Odločitev odbora, ki je potrdil zvišanje varovanega zneska plače, ki mora delavcu ostati na transakcijskem računu, so pozdravili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. V sporočilu za javnost so izrazili zadovoljstvo, da je pravosodno ministrstvo hitro pristopilo k uresničevanju obveze vlade iz socialnega sporazuma. S tem se bo namreč veliki skupini ljudi, tistim z najnižjimi prihodki, malce olajšalo preživljanje skozi mesec, so zapisali.
Podporo so člani odbora izrazili tudi novelama kazenskega zakonika in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Spremembe kazenskega zakonika po Klemenčičevih besedah namenjajo dodatno pozornost ranljivim skupinam. Med drugim inkriminira zalezovanje in kriminalizira uporabnike storitev žrtev trgovine z ljudmi ter določa novo kaznivo dejanje pri prisilnih porokah ali prisilnih zunajzakonskih skupnostih.
V razpravi so člani odbora med drugim izpostavili potrebo po učinkoviti preventivi pred tovrstnimi kaznivimi dejanji in tudi, da spremembe prihajajo razmeroma pozno, saj ne morejo veljati za nazaj.
Predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pa krepi pravno varnost obsojencev, obenem pa skuša odpraviti izogibanje prestajanju zaporne kazni, je pojasnil minister. V razpravi je Vinko Gorenak (SDS) med drugim ocenil, da je predlog nastal zaradi nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja.
Odbor današnjo več kot sedemurno sejo končuje z razpravo o podpori resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki so jo v sprejem predlagali v SDS. Predlog podpirajo zgolj v SDS in NSi, tako da ob glasovanju podpore ni pričakovati.
