Pahor in vodje poslanskih skupin so na današnjem posvetu, ki je bil prvi take vrste, izmenjali stališča glede nadaljevanja postopka izbire treh kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu ter se seznanili z nekaterimi podrobnostmi glede omenjenega postopka.
Kot so navedli v uradu predsednika republike, so po izmenjavi mnenj vodje poslanskih skupin izrazili razumevanje za odločitev predsednika republike, da predlaga ponovitev razpisa.
Po njihovih pojasnilih namreč kriteriji in priporočila Parlamentarne skupščine Sveta Evrope med drugim zahtevajo visoko strokovno in osebno integriteto predlaganih kandidatov in tudi ustrezno zastopanost obeh spolov na kandidatni listi. Ker končno odločitev o izbiri sodnika ali sodnice na Evropskem sodišču za človekove pravice izmed treh predlaganih kandidatov sprejme Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, je neupoštevanje potrebnih kriterijev lahko razlog za zavrnitev liste v celoti.
Predsednik republike bo po napovedih iz njegovega urada ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča obvestil o svoji odločitvi in ga zaprosil, da čim prej ponovi postopek razpisa. Ob tem pojasnjujejo, da ponovitev razpisa v tem zahtevnem postopku ni neobičajna, saj je bilo pri izvolitvi sedanjega sodnika Boštjana M. Zupančiča leta 2007 potrebnih devet ponovljenih razpisov.
Kot je po srečanju v izjavi za medije pojasnila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, večina načeloma ni imela vsebinskih pomislekov o sami ustreznosti kandidatov, se je pa pokazalo, da obstaja kar nekaj procesnih problemov, ki bi potencialno lahko ogrozili kredibilnost Slovenije pri predlaganju liste. Zato se je Pahor po njenih besedah v soglasju z vsemi poslanskimi skupinami odločil za ponovitev razpisa.
Vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer pa je po srečanju za STA pojasnil, da dogovor ni bil sprejet soglasno. ZaAB namreč dogovora, ki je bil sprejet na srečanju pri predsedniku republike, ne podpira, kar da je poudaril tudi na srečanju. V ostalih poslanskih skupinah odločitev o ponovitvi razpisa podpirajo.
Kot razlog za ponovitev sta bila sicer po pojasnilih Kustec Lipicerjeve na srečanju izpostavljena dva večja problema. Eden je to, da na sedanji listi kandidatov ni ženske, kljub temu da je v sodni veji oblasti prevladujoče število ženskih sodnic, kar bi dajalo zelo nenavaden in neobičajen signal, drugi problem pa so zapleti v sami fazi prijave, ko so se nekateri pogoji pojavljali kot dvomljivi.
V zvezi s tem je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pojasnil, da razpis že od začetka spremljajo razni problemi. Ob tem je omenil izločitev enega od prijavljenih kandidatov zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogojev, zaradi česar teče tudi spor na ustavnem sodišču, in nekatere druge kolizije interesov pri posameznih kandidatih, ki so prišli na prednostno listo, ki sta jo predsedniku republike predložila sodni svet in vlada. Tudi on kot pomanjkljivost liste vidi to, da na njej ni ženske kandidatke.
V SDS tako po Tankovih besedah podpirajo prekinitev postopka in izvedbo ponovnega razpisa. "Upamo, da bodo kandidature, ki bodo prišle na razpis in potem do predsednika republike in do državnega zbora, bolj ustrezno pripravljene tako z vidika pogojev, odprave kolizij interesov in kakovosti prijavljenih kandidatov," je dejal.
Spomnil je tudi, da ni vse odvisno od odločitve v slovenskem delu postopka, ampak je precej odvisno tudi od tega, kako bodo postopki potekali na parlamentarni skupščini Sveta Evrope, kjer se opravi končna izbira med kandidati. Po njegovem prepričanju ni dobro, da bi Slovenija na končni instanci doživela zavrnitev.
Sedanjemu sodniku Boštjanu M. Zupančiču mandat poteče 31. oktobra letos. Po Tankovih pojasnilih sicer ni bojazni, da bi Slovenija z nepravočasno izbiro kandidatov ostala za določen čas brez sodnika, saj sedanji opravlja funkcijo do izvolitve novega.
Ministrstvo za pravosodje, ki je izvedlo razpis, je predsednika republike 20. aprila obvestilo o enajstih kandidatih, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. V skladu z zakonom sta svoje mnenje predsedniku posredovala sodni svet in vlada. Med 11 prijavljenimi kandidati sta prednost dala Miodragu Đordževiću, Marku Bošnjaku in Andražu Zidarju.
O treh kandidatih za eno mesto sodnika ali sodnice sicer na predlog predsednika republike odloča DZ s tajnim glasovanjem, končno imenovanje enega sodnika ali sodnice izmed treh pa opravi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope.
