V strategiji vlada podrobneje opredeljuje načine in sredstva za doseganje konkretnih ciljev po posameznih prednostnih področjih, ki jih opredeljuje omenjena deklaracija.
Strategija z naslovom Slovenija: varna uspešna in v svetu spoštovana določa okvir ter prednostna območja in področja slovenske zunanje politike. Po napovedih slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca naj bi se strategija spreminjala vsako leto in se prilagajala glede na mednarodne okoliščine.
Z izjemo Združene levice (ZL) je razprava na seji OZP pokazala, da je večina članov odbora kljub nekaterim terminološkim in ideološkim pripombam zadovoljna z delovnim besedilom strategije, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. To naj bi se po besedah Erjavca končalo še v tem tednu.
Sama deklaracija pa po besedah Erjavca izraža družbeno voljo o tem, kakšna naj bi bila slovenska zunanja politika in kakšni so interesi države na tem področju.
O osnutku deklaracije o zunanji politiki je od februarja do meseca aprila v Sloveniji potekala široka javna razprava, ki je bila, kot je dejal zunanji minister, transparentna, pri njej pa so sodelovali tako politika in stroka kot predstavniki civilne družbe.
Poslanske skupine strank vladajoče koalicije, Stranka modrega centra (SMC), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Socialni demokrati (SD) so k osnutku deklaracije predlagale več amandmajev, ki so bili danes z večino glasov sprejeti.
Eden od amandmajev ustrezno naslavlja in razširja območno pristojnost DZ na področju zunanje politike, drugi pa, da minister za zunanje zadeve DZ letno ne samo seznami, ampak predstavi oceno o razvoju mednarodnih odnosov in položaju.
Kot je danes ponovil vodja slovenske diplomacije, minister za zunanje zadeve doslej ni imel možnosti nastopati na plenarni seji DZ, zunanja politika pa je po njegovih besedah tako pomembno področje, da si poslanci zaslužijo, da enkrat na leto na plenarnem zasedanju spregovorijo o zunanji politiki.
"Seznanjanje državnega zbora je nova kvaliteta," je še dejal Erjavec.
Amandmaje k deklaraciji je predlagal tudi OZP, ki je pri tem sledil mnenju zakonodajno-pravne službe DZ. Ta pri deklaraciji med drugim predlaga odpravo členjenja, saj je deklaracija po njenem mnenju politični in ne pravni akt, s katerim se določajo pravice in obveznosti. Tudi ti amandmaji so bili sprejeti z večino glasov.
Slovenija z deklaracijo o zunanji politiki opredeljuje osnovne vrednote in načela, cilje ter prednostna področja in območja delovanja slovenske zunanje politike.
Nova deklaracija bo nadomestila tisto iz leta 1999, ki se je osredotočala predvsem na včlanjevanje Slovenije v EU in Nato, zato je njena vsebina v večini presežena.
Deklaracija opredeljuje okvire, v katerih deluje Slovenija, vrednote, pravne temelje in geopolitični položaj. Opredeljuje cilje zunanje politike in njena prednostna področja ter elemente za njeno uspešno izvajanje.
Vlada je predlog nove deklaracije sprejela 21. maja. V predlogu deklaracije je Slovenija opredeljena kot pomorska država, srednjeevropska in sredozemska država, v središču alpsko-jadransko-podonavskega prostora ter na stičišču Zahodne Evrope in Zahodnega Balkana. Med cilji zunanje politike so mir, varnost in politična stabilnost v sosedstvu in Evropi ter širše v svetu.
Cilj je tudi ugled in prepoznavnost Slovenije kot uspešne članice EU ter njena umestitev v jedro poglobljene in razširjene EU z močno skupno zunanjo in varnostno politiko.