Varuh je spodbijal ureditev, ker je menil, da je v neskladju s členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki določa pravico do svobode in osebne varnosti, ter štirimi členi ustave.
Pri varuhu so namreč prepričani, da se posamezniku z odvzeto poslovno sposobnostjo v primeru sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, ko v to privoli zakoniti zastopnik, ne zagotavlja sodnega varstva. Takemu posamezniku se tudi sploh ne omogoča sodelovanja v postopku, dodajajo pri varuhu.
Izpodbijani zakon po opozorilih varuha ne določa postopka, v katerem bi ustrezen (sodni) organ po opravljenem dokaznem postopku odločil o predlogu za omejitev pravice do osebne svobode osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Namestitev v varovanem oddelku lahko prekliče le zakoniti zastopnik.
Prav tako zakon o duševnem zdravju po mnenju varuha ne določa kakršnekoli oblike nadzora nad odločitvijo zakonitega zastopnika, sodno varstvo je izključeno. Procesna jamstva pa morajo biti zagotovljena, saj gre ob sprejemu v zavod za dejanski odvzem prostosti oziroma za poseg v pravico do osebne svobode je še zapisal varuh v svoji pobudi.
Ustavno sodišče je pritrdilo varuhu, da taka ureditev ne izpolnjuje zahtev, ki izhajajo iz člena ustave o varovanju osebne svobode, in jo je soglasno razveljavilo. Razveljavitev začne učinkovati eno leto po objavi odločbe v uradnem listu.
Do drugačne zakonske ureditve oziroma najkasneje do izteka omenjenega roka pa je treba zagotoviti sodni nadzor odvzema prostosti osebam z odvzeto poslovno sposobnostjo. Še vedno se jih bo sicer v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda sprejemalo s privolitvijo zakonitega zastopnika, vendar bo moral zavod v osmih dneh od sprejema dati tudi svoj predlo o izpolnjevanju pogojev za sprejem. Za tiste, ki so zdaj zaprti na podlagi razveljavljene ureditve, pa morajo zavodi to storiti v 30 dneh od objave odločbe v uradnem listu.
