Gospodarsko rast so poganjale predelovalne dejavnosti in turizem. Nadaljevala se je rast izvoza in uvoza, tako da je zunanje povpraševanje še naprej pozitivno vplivalo na rast. Povečalo se je tudi domače trošenje, na kar so znova močno vplivale investicije v spremembe zalog. "Trend gospodarske rasti se je v prvem četrtletju še nekoliko izboljšal," je na današnji novinarski konferenci ocenil Anže Podnar iz statističnega urada.
Predelovalne dejavnosti in turizem so v prvem četrtletju h gospodarski rasti prispevale 1,4 odstotne točke. Dodana vrednost v predelovalni dejavnosti se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečala za 7,1 odstotka. Podobno kot v prejšnjih dveh četrtletjih so najbolj rasle avtomobilska industrija ter z njo povezane panoge.
Kot je pojasnil Podnar, predelovalne dejavnosti rastejo že vse od sredine lanskega leta. Najprej jih je poganjalo gradbeništvo, sedaj pa je to avtomobilska industrija.
Visoka rast dodane vrednosti je bila navzoča tudi v dejavnostih, povezanih s turizmom. Dodana vrednost v gostinstvu se je povečala za pet odstotkov, najbolj v gostinski in nastanitveni dejavnosti. V trgovini je bila višja za 3,8 odstotka.
Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je zvišala za 2,8 odstotka. Ta se ne zvišuje tako silovito kot v prejšnjih četrtletjih predvsem zaradi dodane vrednosti v gradbeništvu in z njim povezanih dejavnostih. Dodana vrednost v gradbeništvu se je namreč tokrat znižala za 1,7 odstotka.
V prvem četrtletju se je nadaljevala rast izvoza in uvoza. Prispevek salda menjave s tujino je tako k rasti prispeval 0,5 odstotne točke. Pogoji menjave so ugodni vse od drugega četrtletja 2013, tokrat so bili ugodni predvsem zaradi nižjih cen energentov.
"Delež izvoza v BDP se veča in je od začetka krize narasel z 58 na 80 odstotkov. Izvozniki mednarodno konkurenčnost povečujejo predvsem na račun povečanja produktivnosti," je dejal Podnar.
Izvoz se je v prvem četrtletju kljub že doseženim visokim rastem v prejšnjih četrtletjih okrepil za 5,4 odstotka. Izvoz blaga se je povečal za 5,5 odstotka. V okviru tega se je ponovno zelo povečal izvoz motornih vozil. Večji je bil tudi izvoz kovin in kovinskih izdelkov.
V približno enaki meri kot izvoz se je povečal tudi uvoz, in sicer za 5,4 odstotka. Povečala sta se predvsem uvoz blaga, povezanega z avtomobilsko industrijo, ter uvoz energentov. Zmanjšal pa se je uvoz storitev, za 1,9 odstotka.
Domače trošenje se je v prvem četrtletju, po 1,6-odstotnem padcu v prejšnjem četrtletju, povečalo za 2,6 odstotka. Podobno kot v zadnjem lanskem četrtletju so tudi v prvem letošnjem na njegovo gibanje močno vplivale investicije v spremembe zalog. Te so tokrat prispevale k rasti obsega BDP 2,5 odstotne točke, predvsem s povečanjem zalog trgovskega blaga ter zalog nedokončanih proizvodov.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se ponovno zmanjšale, in sicer za 0,8 odstotka, predvsem zaradi manjših investicij v zgradbe in objekte (-2,2 odstotka) ter investicij v drugo opremo in stroje (-1,1 odstotka). Ponovno pa so se zelo povečale investicije v transportno opremo, in sicer za 7,2 odstotka.
Končno trošenje se je povečalo za 0,2 odstotka. Pri tem se je končno trošenje gospodinjstev povečalo za 0,4 odstotka, predvsem zaradi večjega trošenja trajnih dobrin (10,7 odstotka). Končno trošenje države se je po rasti v prejšnjem četrtletju tokrat ponovno zmanjšalo, in sicer za 0,5 odstotka.
Kot je dejal Podnar, se gospodinjstva še vedno odločajo za nakup novih avtomobilov. "To trošenje se je na letni ravni povečalo za 21 odstotkov," je dodal.
Območje evra in EU sta v prvem četrtletju po popravljenih podatkih za vpliv sezone in števila delovnih dni v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zabeležila 0,4-odstotno rast. Ta rast je bila v Sloveniji, kot omenjeno, 0,8-odstotna.
Slovenija je po nedesezoniranih podatkih v prvem četrtletju v letni primerjavi zabeležila tolikšno rast kot v drugem lanskem. Rast je bila v tretjem lanskem še nekoliko višja, 3,2-odstotna, v zadnjem lanskem četrtletju pa 2,4-odstotna. V vsem lanskem letu je bila po prvih podatkih statističnega urada, ki bo popravljene podatke objavil konec avgusta, 2,6-odstotna.
Ugodna makroekonomska gibanja se v državi nadaljujejo. Prav zato so domače in mednarodne institucije svoje spomladanske napovedi za letos popravile navzgor in v njih državi napovedujejo rast med dvema in 2,5 odstotka.
