Banka tudi trdi, da je bila kot tuje podjetje na Hrvaškem diskriminirana in da ji je bila kršena pravica do poštenega sojenja, navaja sodišče.
Po izračunih strokovnjaka sodišča, na katere se sklicuje LB, je podjetje banki junija 2007 dolgovalo skupno 422 milijonov hrvaških kun, kar je bilo tedaj 57,5 milijona evrov.
LB oz. njena glavna podružnica Zagreb je postopke za izterjavo dolga na Hrvaškem zaključila in tudi dobila pravnomočno sodbo, a je ni mogla izvršiti zaradi intervencije hrvaške politike. Tedanji hrvaški finančni minister Slavko Linić je namreč dejal, da izvršbe ne bo, dokler LB ne bo poplačala hrvaških varčevalcev.
Junija 2007 je zato glavna podružnica LB v Zagrebu na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Hrvaški, ker s pravnimi sredstvi v okviru hrvaškega pravnega reda ni uspela izterjati terjatev do tovarne.
Sodišče v Strasbourgu bo o tožbi LB proti Hrvaški odločalo tik pred iztekom enoletnega roka, ki ga ima Slovenija za sprejetje vseh ukrepov za implementacijo lanske razsodbe sodišča proti Sloveniji v primeru nekdanjih varčevalcev LB v BiH in na Hrvaškem.
Sodišče v Strasbourgu je Sloveniji v zadevi Ališić in drugi zoper države naslednice SFRJ v pilotni sodbi 16. julija lani naložilo, da mora zaradi kršitve človekovih pravic poplačati še nepoplačane varčevalce podružnic LB v Sarajevu in Zagrebu. Vlada je v četrtek potrdila predlog zakona za poplačilo omenjenih nekdanjih varčevalcev, za kar bo po ocenah namenila 385 milijonov evrov. Varčevalci bodo zahtevke lahko vlagali od decembra letos, prva izplačila je pričakovati v letu 2016.
V predlogu zakona, ki ga mora do 16. julija sprejeti državni zbor, so določeni verifikacijski mehanizem zahtevkov in izhodišča za obrestovanje starih deviznih vlog.
