V imenu poslancev SDS in NSi, ki so zahtevali izredno sejo, je poslanec SDS Vinko Gorenak uvodoma opozoril, da je bil Škrlec februarja 2012 imenovan dan pred imenovanjem nove vlade, pri tem pa da je bilo vse končano v dveh urah.
Nepravilnosti pri imenovanju so po njegovih besedah ugotovili štirje organi, in sicer upravno sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ministrstvo za pravosodje in inšpektorat za javni sektor. Trije med njimi so ugotovili, da so na tožilstvu pri imenovanju nedopustno kombinirali dva zakona, upravno sodišče pa je dodatno menilo, da je bila pri tem "zlorabljena oblast", je dejal Gorenak.
Poslanka SMC Ksenija Korenjak Kramar je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenila, da tega, da je pri imenovanju prišlo do nepravilnosti, ni mogoče zanikati. Je pa treba po njenem mnenju z razpravo počakati, da mnenje poda Državnotožilski svet, ker je ta edini pristojen predlagati Fišerjevo razrešitev. Glede predloga, da bi spremenili zakon o državnem tožilstvu, da bi lahko razrešitev generalnega državnega tožilca predlagala tudi vlada, pa je ocenila, da zakona ni dopustno spreminjati zaradi ene osebe.
Branko Grims (SDS) je nasprotno koaliciji očital, da sama predlaga zakone "ad personam". "V tem trenutku predlagate paket sprememb zakonodaje, ki je pisana točno na ta način. V prevodu bi se lahko omenjeni paket glasil: kdorkoli lahko kandidira na volitvah, če mu ni ime Janez in se ne piše Janša," je dejal.
V NSi so po besedah Ive Dimic prepričani, da so izpolnjeni vsi pogoji za Fišerjev odstop. S tem, ko tega ne naredi, po besedah Dimičeve ljudem sporoča, "da so funkcionarji na najvišjih funkcijah nedotakljivi in da ne odgovarjajo za popolnoma nič ter da zanje veljajo drugi predpisi kot za ostale".
V SD po besedah Bojane Muršič ocenjujejo, da gre v primeru Fišer za politični boj največje opozicijske stranke z vodstvom tožilstva. "Za SD je tak način političnega pritiska na sodno vejo oblasti nesprejemljiv. To ne pomeni, da do delovanja tožilstva in sodišč ne smemo biti kritični, prepričani pa smo, da takšen način ni pravi," je dejala.
"V omenjenem primeru so se zgodile nepravilnosti, kar meče veliko senco na generalnega državnega tožilca, a mi nismo pristojni, da bi razpravljali o tem," je ocenila Marjana Kotnik Poropat (DeSUS). "Danes tako krademo bogu čas in zapravljamo denar državljanov," je dodala.
V ZL so po besedah Violete Tomič prepričani, da bi bilo treba spremeniti zakon o integriteti in preprečevanje korupcije, da bi se določile jasne pristojnosti KPK. Trenutno stanje je namreč nevzdržno, saj je vsako izdano mnenje KPK predmet različnih postopkov, je dejala.
Jani Möderndorfer iz ZaAB je opozoril, da je politika vedno nastavljala ljudi in da je to počela bolj intenzivno takrat, kot se ji je iztekal mandat. Enako velja tudi za vlado Janeza Janše, je dejal. Napovedal je, da poslanci ZaAB v razpravi ne bodo sodelovali.
V SDS in NSi so v zahtevi za sejo sicer predlagali, da bi DZ s sklepom Državnotožilski svet pozval, naj se čim prej izreče o očitkih Fišerju, vlado pa da prouči možnosti sprememb zakona o državnem tožilstvu. A so bili sklepi na četrtkovem odboru za pravosodje zavrnjeni.
Državnotožilski svet je razpravo o nepravilnostih sicer začel v ponedeljek, nadaljuje pa jo danes.
