Slovenija 22. maja obeležuje dan slovenske diplomacije v spomin na ta dan pred 23 leti, ko je postala članica Združenih narodov. Odtlej so bile pred slovensko diplomacijo pomembne naloge, od gradnje bilateralnih odnosov do utrjevanja njene vloge v mednarodnih organizacijah, je dejal Erjavec.
Spomnil je, da je vlada v četrtek sprejela novo deklaracijo o slovenski zunanji politiki, ki je po njegovem prepričanju dobra podlaga za nadaljnji razvoj slovenske zunanje politike in diplomacije. Upa, da bo v državnem zboru sprejeta s širokim konsenzom in ne bo predmet notranjepolitičnega obračunavanja.
Kot je poudaril, deklaracija promovira zlasti vrednote varnosti, človekovih pravic, vladavine prava in blagostanja. Slednje je mogoče doseči tudi prek gospodarske diplomacije, za katero Erjavec upa, da bo postala eden pomembnih stebrov slovenske zunanje politike.
Erjavec je prepričan, da je treba negovati in razvijati tudi lik diplomata. "Včasih je diplomat napačno razumljen v javnosti, nekateri mislijo, da so to mercedes, kaviar, lepe obleke, vendar se za diplomatom skriva visoka usposobljenost, visoka etičnost in tudi visoka pripadnost, ne samo svoji državi, ampak tudi sistemu, predvsem ministrstvu za zunanje zadeve," je dejal v nagovoru zbranim diplomatom.
Prav v tej luči je, kot je dejal, naročil pripravo kodeksa diplomatske etike, saj meni, da je treba imeti neformalna pravila glede obnašanja in ravnanja diplomata.
Tradicijo dobrih diplomatov ima Slovenija po njegovih besedah že od nekdaj. Medtem ko je bil lani praznik slovenske diplomacije posvečen Cirilu Kotniku in Francetu Punčuhu, letos ta dan poteka v znamenju Žige Herbersteina iz Vipave, ki je 40 let deloval v zunanji službi habsburške monarhije.
Med drugim je bil leta 1541 glavni pogajalec glede podpisa mirovnega sporazuma s sultanom Sulejmanom Veličastnim. Opravil je več kot 70 misij, zelo aktiven je bil glede Rusije in je takrat izdal tudi zelo pomembno delo Moskovski zapiski, je izpostavil Erjavec.
Zunanji minister je odkril njegov portret, poleg tega je postavljena na ogled razstava, ki jo je ptujska knjižnica Ivana Potrča postavila na podlagi Herbersteinove knjige Ljubemu zanamstvu (Gratae posteritati) o njegovih štirih desetletjih diplomatskih misij. Direktor knjižnice Ivana Potrča, Matjaž Neudauer je spregovoril o Herbersteinovem širšem zgodovinskem pomenu in ministrstvu tudi podaril izvod faksimila te izredno dragocene knjige.
Državni baron, misijonar, diplomat, potopisec in kartograf Žiga Herberstein iz plemiške rodbine na Slovenskem se je rodil leta 1486 v Vipavi, umrl pa je leta 1566 na Dunaju. V diplomatskih misijah je potoval na Dansko, v Švico, Španijo, na Češko in Madžarsko. V letih 1516-1518 in 1525-1526 je obiskal tudi Poljsko in Rusijo. Njegovi potopisi so pomemben zgodovinski vir in so bili večkrat objavljeni, prvič pod naslovom Rerum Moscoviticarum na Dunaju, v Ljubljani pa leta 1951 pod naslovom Moskovski zapiski.
