Strošek, ki bi ga ustvarili, če bi po predlogu sindikatov iz minimalne plače izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, bo moral nekdo pokriti, je v izjavi novinarjem poudaril minister za javno upravo Koprivnikar. Ker gre pri tem po njegovih besedah pogosto za delovna mesta v proizvodnji, ki jo je enostavno seliti, se boji, da bi to pomenilo odliv delovnih mest.
Kot je dejal, pa se mu zdi sporno, da imamo v javnem sektorju plačno lestvico, ki naj bi se začela z minimalno plačo, dejansko pa se minimalna plača umešča v 16. plačni razred. "To pomeni, da s celotno plačno lestvico nekaj ni v redu," meni.
Na vprašanje, ali bi bilo treba dvigniti minimalno plačo, saj da so tudi v javnem sektorju revni, je minister odgovoril, da je to, kje postaviti mejo revščine, stvar interpretacije. Opozoril pa je na razlike v plačah med najnižjo plačno skupino J in drugimi plačnimi skupinami za primerljivo delovno obremenitev. "Ta razlika je nesprejemljiva," je dejal.
Plačna skupina J je po njegovih besedah zapostavljena že od začetka sedanjega plačnega sistema, s spremembami skozi leta pa je postala še bolj zapostavljena. Dejal je, da je ta plačna skupina anomalija v plačnem sistemu, in spomnil na lanski dogovor s sindikati javnega sektorja, da se letos dogovorijo za odpravo te anomalije oziroma za bolj pravično priznanje nagrade zaposlenim iz te skupine.
Minister sicer opozarja, da imamo problem v celotnem plačnem sistemu v javnem sektorju, ki je postal skozi leta popravkov zelo izmaličen. "Imamo minimalno plačo v 16. plačnem razredu, imamo sploščeno plačno lestvico, izredno majhno razliko med minimalno plačo in povprečno plačo ter nenazadnje zelo nizke najvišje plače, ki onemogočajo, da bi najbolj strokovni delavci delali v javnem sektorju," je naštel. Po drugi strani pa imamo po njegovih besedah vrsto dodatkov, ki niso neposredno povezani z učinkovitostjo dela.
"Vse to so tiste generalne težave, ki kličejo po tem, da začnemo bolj smiselno in v pravi smeri popravljati plačni sistem, da bo v večji meri odražal dejansko opravljeno delo in da bo v večji meri odražal tudi dejansko zahtevnost dela posameznega javnega uslužbenca," je še pojasnil minister.
Omenjene spremembe je ministrstvo za javno upravo vključilo tudi v strategijo razvoja javne uprave, ki jo je vlada sprejela pretekli teden. V njej v okviru prenove sistema upravljanja človeških virov predvidevajo nagrajevanje uslužbencev na podlagi njihove učinkovitosti.
