Kot so dejali na današnji skupni novinarski konferenci v Ljubljani, bi s spremembo odpravili neenako obravnavo zaposlenih z minimalno plačo, ki delajo ponoči ter ob nedeljah in praznikih, za to pa ne dobijo dodatnega plačila.
Sedem reprezentativnih sindikalnih central se strinja, da gre za razumen predlog, saj predlagajo izvzetje le nekaterih dodatkov, ne vseh. Menijo, da bi izvzetje vseh dodatkov naenkrat pomenilo prevelik pritisk na maso plač.
Delavcev, ki bi jih spremembe zajele, je razmeroma malo, zato tudi ne gre govoriti o grožnji gospodarstvu, poudarjajo.
"Ne govorimo o velikem številu zaposlenih, ne govorimo o velikih zneskih," je dejala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. V povprečju znaša dodatek na uro nočnega dela 1,58 evra, je navedla.
Natančnih podatkov, koliko prejemnikov minimalne plače v zasebnem sektorju bi spremembe zajele, v sindikatih nimajo. Po podatkih Ajpesa je vseh prejemnikov minimalne plače okoli 40.000 oz. okoli šest odstotkov vseh zaposlenih. "Malo od teh jih opravlja delo ponoči, ob nedeljah in praznikih," je dejala Pojetova.
Sindikati so opravili anketo med 96.000 zaposlenimi. Od teh jih 5,6 odstotka prejema minimalno plačo, med temi jih dodatek za nočno delo prejema 1,1 odstotka, za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka.
Po podatkih ministrstva za javno upravo je 0,1 odstotka zaposlenih v javnem sektorju prejemalo minimalno plačo in dodatek za nočno delo, 0,7 odstotka minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo ter 0,3 odstotka minimalno plačo in dodatek za delo na praznik.
"Torej o nekem množičnem propadanju našega gospodarstva zaradi teh sprememb ne moremo govoriti," je dejala Pojetova.
Sindikati menijo, da bi bilo treba razmerja med plačami v kolektivnih pogodbah postaviti drugače, da ne bi bila minimalna plača merilo in cilj delavca, medtem ko plače nekaterih vodilnih rastejo v nebo. Izpostavili so dejavnosti zasebnega varovanja, tudi nekaterih poklicev v izobraževanju, socialnem varstvu, zdravstvu. Gre tudi za vprašanje odnosa celotne družbe do vrednotenja dela, so dejali.
"Če bomo kot družba še naprej tolerirali to, da je delo ponoči enako ovrednoteno kot delo podnevi, se postavlja vprašanje, ali je z našo družbo kaj narobe," je dejal predsednik Alternative Zdenko Lorber. Franc Zupan iz Solidarnosti je dodal, da "živimo v srednji Evropi, miselnost imamo pa, kot da živimo v centralni Afriki - izkoriščevalski odnos do onemoglosti".
Predlog zakona bodo prihodnji teden vložili v DZ, nato pričakujejo razpis 60-dnevnega roka za zbiranje potrebnih 5000 overjenih podpisov državljanov. Želijo, da bi poslanci predlog podprli.
"Pričakujemo modrost politike, da bo podprla predlagano spremembo zakona, saj bo s tem nenazadnje v veliki večini izpolnila predvolilne obljube o tem, kako bodo pripomogli k izboljšanju življenja najbolj prikrajšanih," je dejala Pojetova.
