Socialni partnerji so v današnjem nadaljevanju razprave o osnutku NRP na splošno pozdravili dopolnitve dokumenta, saj so vnesle posamezne poudarke, dogovorjene že v socialnem sporazumu, je na novinarski konferenci po seji ESS v Ljubljani povzela državna sekretarka na ministrstvu za finance.
Večina razprave je bila po njenih besedah osredotočena na ključne cilje ekonomske politike in na javnofinančno konsolidacijo.
Najbolj je tako znova odmevala predvidena zamenjava dela kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnimi oz. sistemskimi, razprave o konkretnih javnofinančnih ukrepih pa vendarle ni bilo. Skladno s tem uradno še ni znano, kateri varčevalni ukrepi se bodo sprostili in kateri ne.
Vraničarjeva je sicer na vprašanje, ali bo vlada prihodnje leto lahko sprostila s strani ministrov napovedane ukrepe, vezane na plače javnih uslužbencev, pokojnine in socialne transferje, ne da bi odstopila od načrta glede javnofinančnega primanjkljaja v višini 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), odgovorila pritrdilno.
Vse podrobnosti v zvezi z ovrednotenjem posameznih ukrepov pa bodo znane po sprejetju programa stabilnosti, je navedla.
Osnutek NRP je v nekaterih točkah ohlapen prav zato, ker se vlada zaveda, da bo treba posamezne javnofinančne ukrepe sprejeti v sodelovanju s socialnimi partnerji, in ne želi prejudicirati pogajalskih izhodišč, je izpostavila. Na tem mestu je posebej omenila plače v javnem sektorju.
Sicer pa bo osnutek NRP očitno še spremenjen. Vraničarjeva je napovedala nekaj novosti na področju pravosodja, pripravljene pa bodo tudi manjše spremembe, ki naj bi besedilo naredile jasnejše.
ESS je namreč danes na podlagi razprave podal veliko novih konkretnih predlogov za spremembo dokumenta. Z resornimi ministrstvi bodo te predloge zdaj preučili in "v največji možni meri upoštevali v končnem besedilu". Vlada bo končni osnutek sprejela na prihodnji seji v sredo.
Na isti seji bo sprejet tudi dopolnjen osnutek programa stabilnosti 2015, ki ga socialni partnerji še niso dobili in ga pred sprejemom na vladi, kot je priznala državna sekretarka, tudi ne bodo.
Delojemalci in delodajalci z dopolnjenim osnutkom NRP še niso zadovoljni.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) jih posebej skrbita morebitno nadaljevanje varčevanja na račun najšibkejših in predviden sprejem ukrepov za znižanje proračunskih izdatkov za pokojninsko blagajno, je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Nasprotujejo tudi načrtu, da bi javnofinančni primanjkljaj vsako leto znižali za 0,5 odstotne točke. "To objektivno pomeni dodaten pritisk na proračun, zniževanje izdatkov za socialno državo, manj sredstev za investicije za krepitev gospodarske rasti," je poudaril Semolič.
Očitno bodo socialna država in zaveze glede zmanjševanja revščine podrejene zakonu o fiskalnem pravilu, ga je dopolnil samostojni svetovalec ZSSS Goran Lukič.
Osnutek NRP je preveč usmerjen v varčevanje, premalo pa v investicije in večanje ekonomske in socialne varnosti zaposlenih, je medtem menil izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj se je strinjal, da želi vlada očitno "dolgoročno poslabšati kakovost življenja ljudi".
Kritičen je bil tudi do tega, da osnutek NRP ne vsebuje lanskega dogovora o politiki plač v javnem sektorju. Glede na ta dogovor bi moralo poleg napovedane sprostitve napredovanj do sprememb priti tudi pri višini plač in pokojninskih premij, regresu, je naštel. Razjezila ga je še "napihnjena" ocena ministrstva za javno upravo, da bo sprostitev napredovanj stala 180 milijonov evrov. Gre za strašenje javnih uslužbencev, da bi odstopili od dogovora, meni.
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zakonodajo in politike Alenka Avberšek osnutku NRP očita, da je premalo konkreten. Po njenih besedah ne vključuje usmeritve v krepitev konkurenčnosti, dodane vrednosti in izvoza. Prav tako se ne usmerja dovolj konkretno v naložbe, raziskave in inovacije, je dodala.
Zelo pa je po njenih besedah usmerjen v odpravo kratkoročnih varčevalnih ukrepov in večanje javnofinančnih izdatkov, a ne ovrednoti, "koliko sredstev komu na račun nekoga drugega, ki jih bo imel znova manj". Dokument po njenem opozorilu še vedno vključuje tudi določene ukrepe, ki pomenijo veliko tveganje za gospodarstvo.
Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer nasprotuje zvišanju pokojnin in plač v javnem sektorju, če za to ne bo denarja.
"S kupčkanjem so očitno prišli do nekih odpustkov, ki ne bodo prinesli rezultatov in bo manj denarja za gospodarski razvoj in posredno tudi za zaposlovanje," je dodal.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ne pristaja na nobeno dodatno obremenitev gospodarstva, pa je izpostavil predsednik OZS Branko Meh.
V tej luči je omenil uvedbo davčnih blagajn. Stroške nakupa in vzdrževanja davčnih blagajn naj nosi država, saj te blagajne ne bodo zajezile sive ekonomije in dela na črno, so pozvali v OZS.
