"Izmenjava mnenj med regijo in državami EU je ključnega pomena pri naslavljanju skupnih varnostnih in političnih skrbi v evropski soseščini in širši mednarodni skupnosti ter pri zagotavljanju nedvomne prihodnosti regije znotraj EU," je dejal zunanji minister Karl Erjavec na skupni novinarski konferenci s sopredsedujočim, francoskim zunanjim ministrom Laurentom Fabiusom in evropskim komisarjem za širitev Johannesom Hahnom.
Prepričan je, da je današnje srečanje eden od temeljev nove, bolj aktivne dinamike sodelovanja med državami EU in državami Zahodnega Balkana. Fabius je srečanje označil kot zelo pozitivno, saj so pokazali, da želijo govoriti o skupni prihodnosti. Hahn pa je dejal, da je srečanje še en dokaz, kako dobro je že sodelovanje na Balkanu, da pa je treba še veliko narediti in krepiti evropsko perspektivo v regiji.
Ministri so glede izzivov varnosti in stabilnosti v evropski soseščini pri vprašanju konflikta v Ukrajini soglašali, da zagovarjajo suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine in da od Rusije pričakujejo, da bo omogočila uresničevanje dogovora iz Minska, je povedal Erjavec. Fabius pa je izpostavil nujnost uresničevanja dogovora iz Minska. Govorili so tudi o krizah v Siriji, Iraku in Libiji ter tragični humanitarni krizi v Sredozemlju.
Po Fabiusovih besedah so ocenili, da "se je treba boriti proti terorizmu in radikalizaciji, ki sta globalna, in da je za učinkovit boj proti njima potrebno okrepiti sodelovanje, tudi med državami EU in Zahodnega Balkana".
Na srečanju so sprožili tudi razpravo o pozitivni agendi za mlade na Zahodnem Balkanu, ki bo vključevala konkretne pobude in predloge, ki bodo ob pomoči Evropske komisije našli svojo realizacijo v praksi. Gre za natančno preučitev vseh že obstoječih mehanizmov, ki so v EU na voljo za mlade v regiji - potreben je pregled njihove učinkovitosti in dostopnosti, prilagoditev situaciji na terenu in hkrati razširitev programov -, ki obstajajo za mlade iz držav EU že sedaj, v fazi nečlanstva, tudi na države regije.
Pri tem je opozoril, da brezizhodnost za mlade pomeni resno grožnjo tudi za novačenje tujih borcev, zato so mladi in njihova prihodnost v regiji izrednega pomena. Tudi Fabius je poudaril, da so mladi tisti, ki bodo živeli evropsko perspektivo.
Ministri so razpravljali tudi o prometni in energetski infrastrukturi v regiji. Komisar Hahn je pri tem izpostavil dosežke torkovega skupnega sestanka z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc in šestih predsednikov vlad Zahodnega Balkana v Bruslju, na katerem so oblikovali vsebinski projekt, ki bo z ustreznim financiranjem "pomembno izboljšal povezanost regije, okrepil konkurenčnost, ki bo vodila do gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest ter koristil prebivalcem". Pomeni pa tudi politični projekt, ker prispeva k ponovni povezanosti regije in prizadevanjem za spravo v regiji, je dejal.
Pred srečanjem ministrov sta Erjavec in Fabius, ki se je mudil tudi na delovnem obisku v Sloveniji, podpisala akcijski načrt v okviru strateškega partnerstva za obdobje 2015 do 2018. V načrtu so konkretno opredeljene usmeritve za delovanje in sodelovanje v naslednjih treh letih na različnih področjih, predvsem pa na gospodarskem, saj je za Slovenijo gospodarsko sodelovanje s Francijo izrednega pomena.
Ministra sta poudarila, da sta državi veliki prijateljici, ki imata podobna ali enaka stališča glede pomembnih mednarodnih kriz, tudi razmer na Zahodnem Balkanu. Izrazila sta pričakovanje, da bo EU na današnjem izrednem vrhu o begunski krizi v Sredozemlju sprejela močne in trdne ukrepe za izhod iz krize, saj, kot je dejal Fabius, "ne smemo dovoliti, da bi Sredozemlje postalo pokopališče".
Fabiusa je v okviru delovnega obiska na Brdu sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je se ob robu sestal tudi s komisarjem Hahnom.
Pahor, ki je bil leta 2010 kot predsednik vlade tudi pobudnik zagona procesa Brdo, je uvodoma v nagovoru udeležence zasedanja pozval, naj pogumno odpirajo tudi najtežje politične teme. Izpostavil je, da EU ne bi smela zanemarjati pričakovanj prebivalcev držav Zahodnega Balkana, ki si želijo v EU.
Srečanja sta se iz članic EU udeležila še italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni in državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Markus Ederer, medtem ko sta se zunanja ministra Avstrije in Hrvaške opravičila.
Na Brdu so bili tudi zunanji ministri Srbije, Makedonije, BiH, Kosova in Črne gore, Ivica Dačić, Nikola Poposki, Igor Crnadak, Hashim Thaci in Igor Lukšić, ter državni sekretar na zunanjem ministrstvu Albanije.
Erjavec se je ob robu ločeno srečal s kolegoma iz BiH in Makedonije, ki jima je izrazil nadaljnjo podporo Slovenije evropski perspektivi njunih držav.
