Socialni partnerji so minuli petek na splošno opozorili, da je osnutek NRP premalo konkreten oz. da bi moral vključevati bolj konkretne ukrepe s konkretnimi časovnicami. Zmotilo jih je tudi, da ne upošteva dovolj februarja podpisanega socialnega sporazuma.
O osnutku programa stabilnosti so opravili le osnovno razpravo, saj pomemben del dokumenta, ki se nanaša na konkretne ukrepe za doseganje javnofinančne konsolidacije v prihodnjih dveh letih, še ni bil do konca usklajen na vladni ravni.
Vlada je v sredo nekatere konkretnejše ukrepe le dorekla. Kot kaže, se prihodnje leto obeta sprostitev napredovanj v javnem sektorju in uskladitev pokojnin, do rahljanja varčevanja pa bo prišlo tudi na področju socialnih transferjev, in sicer pri otroškem dodatku in štipendijah. Dvignil se bo tudi minimalni osebni dohodek, ki je podlaga za izračun denarne socialne pomoči.
Prav napoved dokumentov, da pride do zamenjave kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnejšimi sistemskimi ali drugimi finančno primerljivimi ukrepi, je doslej sicer sprožala najbolj burne odzive. Sindikati so poudarjali, da to kaže na konec socialne države, delodajalci pa, da še nismo v tako stabilnem ciklu gospodarske rasti, da bi lahko varčevalne ukrepe umaknili.
Vlada bo osnutka NRP in programa stabilnosti sprejela naslednji teden. V Bruselj ju mora poslati do konca meseca.
