Lanski primanjkljaj je zvišala dokapitalizacija še dveh bank v decembru - Banke Celje ter Abanke - v skupni višini 352 milijonov evrov. Slovenija je poleg tega konec leta sprejela akcijski načrt za izplačila varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem in v BiH, vreden 257 milijonov evrov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Andrej Flajs iz državnega statističnega urada.
Vlada je sprva v akcijskem načrtu za izplačila varčevalcem nekdanje LB, ki ga je morala pripraviti zaradi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, predvidela tudi obresti. Vendar pa je evropski statistični urad Eurostat celoten znesek zavrnil. Višina plačil varčevalcem tako še ne vključuje obresti, pač pa bodo knjižene tako, kot bodo plačane, je povedal Flajs.
Med značilnostmi lanskih gibanj v javnih financah je navedel, da so se prihodki države v primerjavi z letom 2013 povečali za 3,4 odstotka, skupni izdatki pa le za 1,5 odstotka. Zaradi te razlike se je javnofinančni primanjkljaj, očiščen enkratnih izdatkov, zmanjšal za 0,9 odstotne točke na omenjenih 3,3 odstotka BDP.
"Zelo pomembno je, da ključni izdatki padajo, medtem ko prihodki naraščajo," je dejal Flajs. Lani so se najbolj zmanjšali izdatki za subvencije, sredstva za zaposlene in socialna nadomestila, povečali pa so se izdatki za obresti in za bruto investicije v osnovna sredstva.
Če primerjamo primanjkljaje po posameznih četrtletjih, vidimo, da so bili v vseh četrtletjih razen v tretjem manjši kot v predhodnem letu. Flajs je ob tem spomnil, da smo lani spet prešli v gospodarsko rast in dodal: "Šele takrat, ko imamo gospodarsko rast, je varčevanje učinkovito."
Za letos ni predvidenih nobenih enkratnih transakcij, zato je Flajs napovedal znižanje primanjkljaja na 1,1 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP. "Vseh okostnjakov iz omare sicer še nimamo, a vsaj za letos ni predvidene nobene enkratne transakcije," je dejal.
K primanjkljaju največ prispevajo stroški za odplačila obresti. Če teh ne bi upoštevali, bi se primanjkljaj s 4,1 odstotka BDP, kolikor ga je bilo v letu 2011, lani znižal na nič odstotkov, letos pa bi zabeležili celo malenkosten presežek. Stroški za odplačila obresti se bodo sicer letos le malenkost znižali - z 1,2 milijarde evrov na 1,1 milijarde evrov.
Javnofinančni primanjkljaj za leto 2013 je po reviziji ocenjen na nekaj manj kot 5,4 milijarde evrov oz. 14,9 odstotka BDP, kar je 0,2 odstotne točke več od prvih izračunov. Tudi predlanski primanjkljaj je vključeval dva enkratna izdatka, in sicer tretjo četrtino poračuna plač zaradi reforme plač v javnem sektorju ter odškodnine izbrisanim. Statistiki so navzgor popravili tudi podatke za leto 2012, in sicer na 1,4 milijarde evrov oz. štiri odstotke BDP.
Na statističnem uradu so izračunali tudi višino dolga države. Ta se je s 25,4 milijarde evrov konec leta 2013 do konca lanskega decembra zvišal na 30,1 milijarde evrov, kar predstavlja 80,9 odstotka BDP.
V letu 2015 bo dolg še nekoliko porasel, tako da bi ga bilo konec decembra za nekaj več kot 31,4 milijarde evrov oz. 81,6 odstotka BDP. "Če bi bil optimističen, bi rekel, da bomo kmalu doživeli, da se bo začel zmanjševati tudi dolg," je komentiral Flajs.
Ob tem je bil zadovoljen, da je Eurostat odločil, da SID banke v te izračune ni treba vključiti, s čimer smo se izognili precej višjemu dolgu, so pa vključili zavod za blagovne rezerve, a ta ima praviloma pozitiven denarni tok.
