"Eno milijardo smo vložili zato, da smo pokrili ogromno luknjo, ki je bila v tej banki. In s tem smo le nadomestili sredstva, ki jih ni bilo, da bi lahko ohranili vrednost depozitov in da vlagatelji ne bi izgubili svojega premoženja in svojih vlog," je Mramor odvrnil na očitek Luke Mesca, kako lahko za 200 milijonov evrov prodajo banko, v katero je država vložila več kot milijardo evrov.
Banka se po Mramorjevih navedbah prodaja po primerljivih pogojih, kot se prodajajo v tujini. Kriterij ustreznosti cene pa se običajno navede v odstotku knjigovodske vrednosti ali kakršnemkoli drugem odstotku oziroma multiplikatorju. "In to bo edini kriterij, vse ostalo pa je zavajanje," je dodal.
Na poslančev očitek, da je NKBM preveč kapitalizirana, saj da "trenutno izkazuje preko 20 odstotkov kapitalske ustreznosti, kar je enkrat več od predpisane", je Mramor odgovoril, da je kapitalska ustreznost v resnici točno na meji. "Zakaj je 20-odstotna? Zato, ker je na drugi strani treba pogledati, koliko je slabih naložb. In NKBM ima daleč nadpovprečen obseg slabih naložb," je pojasnil.
V odgovoru na vprašanje Marka Pogačnika (SDS), zakaj se rok za oddajo zavezujočih ponudb za Telekom Slovenije odmika, je odvrnil, da je bilo treba počakati na letna poročila o poslovanju družbe, ki so jih pričakovali potencialni investitorji. Ker so bili ti na voljo šele konec februarja, jih morajo sedaj zainteresirani še preučiti. Krajši zamik roka za oddajo zavezujočih ponudb je izključno posledica zagotavljanja večje konkurenčnosti prodajnemu postopku, je povzel argumente Slovenskega državnega holdinga.