Sindikalisti pripravljajo predlog zakona, ki bo predvidel, da morajo delodajalci dodatke izločiti iz minimalne plače in jih zaposlenim plačevati posebej.
Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivalšek je pojasnil, da pristojna sindikalna delovna skupina dela na potrebnih gradivih, trenutno pa preučuje, kakšno je stanje po drugih državah, in išče rešitve, ki ne bodo povzročile dodatnih anomalij.
Kdaj bo predlog dokončno pripravljen, ni mogel razkriti, slišati pa je, da bi se to lahko zgodilo zelo kmalu.
Pobudo volivcem za vložitev predloga zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika DZ. Sindikati bodo za vložitev predloga zakona v parlamentarni postopek potrebovali najmanj 5000 podpisov volivcev. Zbrati jih bodo morali v 60 dneh od obvestila predsednika DZ.
Predstavniki delojemalcev si sicer še naprej prizadevajo tudi za spremembe insolvenčne zakonodaje, tako da bi bili v primeru stečaja med prvimi upniki poplačani delavci.
Po Počivalškovih besedah so problematiko in predlog, da se spremeni vrstni red poplačila upnikov, že predstavili ministrstvu za pravosodje. "Pričakujemo, da se bodo pogovori nadaljevali, takšen je bil tudi dogovor. Pripravljamo tudi konkretnejše predloge," je dejal predstavnik Pergama.
Pri tem pričakuje podporo malih delodajalcev, saj naj bi med kategorije, ki bi bile prednostno poplačane, vključili tudi samostojne podjetnike, ki so ekonomsko odvisni delavci oz. enoosebne družbe, "se pravi tiste, ki so v neki zelo podobni situaciji kot delavci".
Prav spremembe v zvezi z minimalno plačo in poplačilom upnikov v stečajih so bile med osrednjimi zahtevami sindikatov v pogajanjih za socialni sporazum 2015-2016, a delodajalci nanje niso pristali.
V zvezi z izvzemom dodatkov iz minimalne plače so trdili, da bi take spremembe najbolj prizadele podjetja, ki so že zdaj v velikih težavah. Prednostno poplačilo delavcev v stečajih so zavračali predvsem obrtniki, saj da mali upniki ne smejo biti izvzeti iz poplačila, ker bodo v tem primeru primorani zapirati svoja podjetja.
Pri minimalni plači je osrednja dilema ta, da se vanjo vštevajo vsi dodatki: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo ter dodatek za delovno uspešnost.
To pomeni, da vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek, ne glede na to, ali opravljajo delo v treh ali štirih izmenah, ponoči, ob nedeljah, praznikih.
Pri insolvenčni zakonodaji je medtem v ospredju vprašanje vrstnega reda poplačila upnikov v stečaju. Sporno naj bi bilo, da so banke poplačane pred delavci.
Zaradi neuslišanih zahtev v zvezi z minimalno plačo so sindikati že v času podpisa socialnega sporazuma v začetku februarja zagrozili z ulico. Pozneje so se sindikalne centrale dogovorile za vzpostavitev skupne delovne skupine in pripravo predloga zakona.