Za napredovanja podlaga ocene o uspešnosti
Vlada v gradivu, ki ga je poslala sindikatom, v naboru sprememb za pogajanja omenja tudi razveljavitev uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in ureditev napredovanj glede na izhodišča za modernizacijo plačnega sistema.
V sedanjem sistemu lahko javni uslužbenci napredujejo v višji plačni razred vsaka tri leta. Pogoji so določeni z omenjeno uredbo, ki velja za celoten javni sektor z izjemo samostojnih državnih organov, univerz ter zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V skladu z uredbo so pogoj za napredovanje javnih uslužbencev ocene za delovno uspešnost, s katerimi jih vsako leto oceni njihov nadrejeni in so v razponu od ena (nezadovoljivo) do pet (odlično). Javni uslužbenec pa za napredovanje potrebuje določeno število točk.
Za en plačni razred napredujejo tisti javni uslužbenci, ki ob prvem in drugem napredovanju s tremi letnimi ocenami dosežejo najmanj 11 točk, ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk, ob petem najmanj 13 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa najmanj 14 točk.
Za dva plačna razreda lahko javni uslužbenci napredujejo, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk. Za en plačni razred pa lahko napredujejo tudi tisti, ki sicer v treh letih ne dobijo zadostnega števila točk, je pa od njihovega zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let ter so v tem obdobju dosegli povprečno oceno najmanj dobro.
Javni uslužbenci lahko na posameznem delovnem mestu napredujejo za deset plačnih razredov. Ob tem pa na nekaterih delovnih mestih obstaja možnost napredovanja v nazive. Takšna delovna mesta so v upravi, na določenih mestih v zdravstvu, šolstvu, sociali, kulturi, znanosti in visokem šolstvu.
V vsakem nazivu lahko javni uslužbenec napreduje za največ pet plačnih razredov, po podatkih ministrstva za javno upravo skupaj v vseh nazivih ponekod lahko tudi za več kot deset plačnih razredov. Če pa v vseh nazivih skupaj ne napreduje za deset plačnih razredov, lahko v najvišjem nazivu napreduje za toliko plačnih razredov, da ta razpon doseže.
Varčevalni ukrepi v zadnjih letih omejili napredovanja
A so v zadnjih letih z varčevalnimi ukrepi tudi pri napredovanjih v veljavi omejitve. Redna napredovanja so bila izvršena v letu 2010, nato prvič aprila lani za tiste, ki so jim bile odločbe o napredovanju izdane za napredovanja v višji naziv v letu 2011 ter v višji plačni razred in naziv v letu 2012.
Zadnji dogovor s sindikati za letošnje leto sprošča napredovanja tako v plačne razrede kot v nazive, s tem da bodo javni uslužbenci pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom pridobili s 1. decembrom letos.
Se pa javnim uslužbencem zaradi interventnih ukrepov v napredovalno obdobje ne bosta šteli leti 2011 in 2014. Tako so recimo javni uslužbenci, ki so zadnjič napredovali aprila 2009, na podlagi treh letnih ocen pogoje za napredovanje lahko izpolnili v letu 2013, dejansko pa bodo napredovali z letošnjim aprilom, pri čemer bodo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom pridobili s 1. decembrom.
Kot izhaja iz vladne analize plačnega sistema v javnem sektorju, ki jo je pridobila STA, je v obdobju oktober 2010 - oktober 2014 v vseh plačnih skupinah z izjemo A in B, kjer gre za funkcionarje, ravnatelje, direktorje in tajnike, na delovnih mestih napredovalo 32.942 javnih uslužbencev.
V celotnem obdobju pa so, brez omejitev in zamika izplačila, pridobili višji plačni razred javni uslužbenci, ki so bili razporejeni na višje vrednoteno delovno mesto.
