Podpredsednik ZSSS Ladi Rožič je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da je Slovenija pred kratkim dobila osnutek strategije upravljanja državnih naložb, z njim pa še osnutka strategij bančnega in zavarovalniškega sektorja. Sindikalista veseli, da je "končno" na voljo "material", o katerem se da pogovarjati, a ima veliko pomislekov.
Uvodoma se je dotaknil koncepta in kriterijev razporejanja naložb na strateške, pomembne in portfeljske.
V ZSSS so po njegovih besedah proti predvideni omejitvi, da se med strateške naložbe uvrsti le osnovno dejavnost podjetij. "To pomeni, da se morajo podjetja, ki imajo še drugo premoženje, le-tega nemudoma znebiti. Tovrstno omejevanje je kamen za vrat podjetjem ter lahko pomeni kolaps za nekatere poslovne sisteme in uvod v razprodajo vitalnih delov premoženja," je posvaril.
Rožiča skrbijo tudi posamične dejavnosti in podjetja. Glede podjetij v energetiki je dejal, da morajo biti v klasifikaciji državnih naložb, ki bo nastala na podlagi strategije, opredeljena kot strateške naložbe in ostati v 100-odstotni državni lasti, želi pa si tudi koncepta upravljanja in razvoja te dejavnosti.
V celoti morajo v rokah države po njegovih besedah ostati še podjetja, kot so Luka Koper, Slovenske železnice in Pošta Slovenije.
Posebej je spregovoril tudi o zavarovalništvu, pri čemer je ocenil, da ima predlog, da bi bile zavarovalnice pomembne naložbe in da bi država v njih ohranila 25 odstotkov in eno delnico, veliko pomanjkljivost. Pri tem je omenil Zavarovalnico Triglav. 34,4 odstotka zavarovalnice mora ostati v lasti Kapitalske družbe oz. demografskega sklada, z njimi ne sme upravljati Slovenski državni holding, saj morajo biti sredstva s tega naslova namenjena pokojninam, je poudaril. Zavarovalnice bi morale biti strateške naložbe države v deležu 50 odstotkov in ena delnica, je pristavil.
V največji sindikalni centrali vlado pozivajo tudi, naj kupnine od prodaje državnih naložb ne bodo namenjene le odplačilu dolgov, temveč tudi razvoju podjetij, ki bodo ostala v državni lasti.
Rožič se je ob tem kritično obregnil ob dejstvo, da so v osnutku strategije zapisane le knjigovodske vrednosti naložb, "ki so, milo rečeno, smešne", in lahko vodijo v mnogo prepoceni prodaje. Skladno s tem pričakuje ovrednotenje podjetij glede na tržne vrednosti.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je v nadaljevanju izrazil pričakovanje, da vlada pri privatizacijskih postopkih vendarle ne bo zasledovala le višine kupnine, temveč se bo držala zaveze iz socialnega sporazuma ter vztrajala pri razvoju podjetij, ohranitvi delovnih mest in sedežev v Sloveniji, spoštovanju slovenskega jezika in kolektivnih pogodb ter ustrezni vključenosti delavcev in njihovih predstavnikov v prodajo.
V ZSSS si želijo tudi sprememb glede udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička. Prvi mož zveze je spomnil na njihovo simbolno pobudo izpred nekaj let, da bi bilo treba dobičke razdeliti na tretjine in jih nameniti lastnikom, delavcem in razvoju podjetja. Trenutno naj bi bil osnutek strategije na tem področju pomanjkljiv.
Zavzel se je še za spremembe v sistemu upravljanja in nadziranja. Glavne besede pri imenovanjih ne smejo več imeti politične stranke, je navedel.
Osnutek strategije je, tako Semolič, izhodišče za razpravo. Glede na to, da se je vlada v socialnem sporazumu obvezala, da se bo o njem posvetovala, pričakuje, da bo petkova razprava na seji Ekonomsko-socialnega sveta le začetek posvetovalnega procesa.
Kot je povzel, pa je treba preprečiti škodo in, dokler strategija in klasifikacija ne bosta uradno potrjeni ter ne bo prenove prevzemne zakonodaje, tako da bo zaščitila podjetja in zaposlene, privatizacijo ustaviti.
