Nekateri župani so poudarjali, da marsikdaj prihaja do smešnih situacij, ko občina upravlja javno infrastrukturo, gradi mostove, vodovode, ceste, pri tem pa mora plačevati služnost državi, medtem ko slednja svojih nalog, na primer vzdrževanje vodotokov, ne izvaja, kot bi morala.
Po mnenju tolminskega župana Uroša Brežana so takšni primeri nelogični, saj gre za prelaganje denarja iz enega žepa v drugega. Domžalski župan Toni Dragar pa je omenjal primer, ko so veliko plačali za stavbno pravico za most ob Kamniški Bistrici, tudi za podvoz in pešpot ob tej reki, čeprav je njihova zemlja in njihova pešpot.
Predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj je za STA pojasnil, da je tudi to bila ena od tem pri sprejemanju interventnega zakona, država pa jim je z nekaterimi spremembami zdaj vendarle prisluhnila in nekoliko dodelala zakon o stvarnem premoženju.
"Splošno načelo je dobro napisano, tako da se med občino in državo ne plačuje služnosti, kar je na nek način veljalo tudi doslej, a se je zatikalo predvsem pri skladu kmetijskih zemljišč, za katerega velja poseben zakon, ter zakonu o vodah, kjer je prav tako veljalo, da mora biti plačana služnost," je dejal Smrdelj.
Z interventnim zakonom se je to po njegovih besedah vsaj deloma že uredilo in zdaj velja, da se za javno gospodarsko infrastrukturo ne plača služnosti, medtem ko so se pri vodnih območjih dogovorili, da naj bi prav tako obveljala ta logika, a naj bi bila ovira v pravilniku o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti države. Tudi tega naj bi v najkrajšem času spremenili, tako da bi bilo plačilo odtlej zgolj simbolično v višini pet odstotkov.
Tudi s tako rešitvijo se ne strinjajo v Skupnosti občin Slovenije, kjer so za STA povedali, da so ob vsaki spremembi področne zakonodaje, saj to področje ureja več področnih zakonov, ministrstva opozarjali na nesmisle, ki izhajajo iz plačljivih služnosti, a donedavnega v postopkih sprememb posluha s strani države skoraj ni bilo.
Medtem ko je zdaj nekaj stvari urejenih, pa ministrstvo za okolje in prostor po njihovem ni želelo pristati na popolno odpravo nadomestil na vodnih in priobalnih zemljiščih. "Njihov predlog še vedno ni v duhu varčevanja, saj še naprej predvideva petodstotno nadomestilo. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da zaračunavanje nadomestil za služnosti med državnimi organi in lokalnimi skupnostmi v končni fazi bremeni končnega uporabnika, torej državljana," pravijo na SOS.
Na ministrstvu za javno upravo so za STA potrdili, da prejšnji teden objavljeni interventni zakon posega v tri zakone, katerih vsebina se nanaša na služnost. V vseh treh primerih je rešitev enaka, ustanovitev služnosti je za obe strani, državo in občino, brezplačna, pojasnjujejo.
Tako je bil med drugim spremenjen zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki odslej služnost dovoljuje že s soglasjem vsaj treh četrtin članov agrarne skupnosti, saj je doslej prihajalo do številnih zastojev, preden so investitorji v javno infrastrukturo pridobili soglasja vseh članov.
Do novosti je prišlo tudi pri zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ki poslej omogoča vzajemno brezplačno služnost na nepremičninah države in občine, s čimer bi lahko vsi skupaj prihranili do 130.000 evrov letno. Prav tako je spremenjen zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki zagotavlja brezplačno služnosti na nepremičninah, s katerimi gospodari omenjeni sklad, če gre za gradnjo objektov, ki so neposredno namenjeni izvajanju obvezne gospodarske javne službe lokalnega pomena.
