Konferenca je v predsedniški palači potekla v okviru projekta Slovenija 2030, katerega cilj je oblikovati dolgoročno vizijo Slovenije.
Pahor je uvodoma dejal, da Slovenija potrebuje razmislek, kako zavarovati našo lastno in mednarodno skupnost pred tragedijami, ki jo prinašajo vojne in konflikti, ter kakšno odgovornosti imajo pri tem EU, Nato in Slovenija kot država. Mir in varnost nista vse, je pa vse drugo drugotnega pomena, če ni teh dveh stvari, je opozoril. Dejal je še, da je pojav družbene neenakosti eden najbolj resnih virov nestabilnosti v 21. stoletju.
V razpravi so sodelovali številni ugledni strokovnjaki, ministri, politiki in diplomati. Skoraj vsi sodelujoči so delili optimistično stališče, da je trenutna možnost za spopad velesil zelo majhna, če ne že skoraj nična. Hkrati pa je svet postal bolj nevaren in nepredvidljiv, zlasti v luči terorističen groženj, Slovenija pa bi se morala ustrezno odzivati, pri tem pa ohraniti svojo prijateljsko in miroljubno politiko ter izvirno prispevati k reševanju konfliktov in kriz po svetu.
Eden od odgovorov bi lahko bilo povečevanje mednarodne solidarnosti, a se je Slovenija po besedah bivše obrambne ministrice Ljubice Jelušič zaprla in ne vidi v mednarodni razvojni pomoči priložnosti za svoje samodokazovanje in "uresničitev idealov, ki jih je imela naša država, ko je nastala".
V več kot tri ure trajajoči razpravi je bilo tudi slišati pozive, da bi Slovenija morala vlagati v znanje, raziskave in znanost, razvoj slovenske vojske ter doreči konkretne predloge, kaj bi morala narediti za učinkovitejši varnostni sistem. Prav tako bi lahko bila njena priložnost, da v mednarodni skupnosti prevzame vlogo mediatorja.
Po besedah novinarja Andreja Stoparja Slovenija ni izkoristila regionalnega vidika in se še pogosto prevečkrat sprašuje, česa ne more narediti. "Vedeti moramo, kaj je naša agenda," je opozoril Stopar.
Po oceni bivšega obrambnega ministra Antona Grizolda je velika težava, da Slovenija nima razvojne strategije za reševanje problemov v svetu in pri nas. Zato je po njegovih besedah trenutno najbolj ranljiva od znotraj, skorajda, da ogroža samo sebe. Slovenija bi morala poznati razvojne prioritete, jih ponotranjiti, vzeti za svoje in jih na vseh nivojih uresničevati, je pozval.
Ustavni sodnik in bivši veleposlanik Ernest Petrič je menil, da se je sodoben svet sposoben zavarovati pred svetovnim konfliktom, hkrati pa je opozoril, da je svet izpostavljen številnim manjšim konfliktom. "Strahotni izzivi so pred nami, nove razsežnosti in to povzroča globoke prelomnice in krize ter nove izzive, eden od teh je islamski terorizem," je še dejal.
Najboljši način za preprečevanje konfliktov sta po oceni zunanjega ministra Karla Erjavca vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic ter ustrezna socialna in ekonomska varnost. Veliko težavo za Slovenijo pa vidi v tem, da "v nobeni stvari ni moč doseči notranjega soglasja".
Predstojnik laboratorija za umetno inteligenco na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko Ivan Bratko je spregovoril o nevarnostih, ki jih za varnost predstavljata razvoj računalništva in svetovni splet. Pri tem je opozoril na veliko pomanjkanje ustrezne zakonodaje ter nebrzdano pridobivanje podatkov o posameznikih preko spleta oziroma računalniških programov.
Za obramboslovca Klemna Grošelj je zaskrbljujoče, da so dogodki v Ukrajini pokazali, da kljub vsem mehanizmom, ki jih ima Evropa za reševanje, poteka reševanje ukrajinske krize izven teh formatov. Danes smo soočeni z dimenzijami nestabilnosti v svetu, katerega geografski obseg je zaskrbljujoč, saj je vanj vključena tretjina kopnega in polovica svetovnega prebivalstva. Res je, da nikoli ni bilo toliko mehanizmov, kot jih je na voljo danes, a povečanje nestabilnosti lahko vodi v neuspeh teh mehanizmov in izbruha vojne, zato je ključen izziv, da to preprečimo, je opozoril Grošelj.
Tudi obrambni minister Janko Veber je opozoril, da se je potrebno zavedati, da se razmere lahko v hipu spremenijo, Slovenija pa se je v nekem trenutno napačno odzivala na ta proces in postala ranljiva, saj je prišlo do velikih posegov v obrambni sistem. Ocenil je, da ima Slovenija danes zelo slabo izhodišče za nove varnostne izzive, ki so resni.
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je opozoril na globalnost vpliva oboroženih konfliktov, Slovenija pa bi si morala po njegovih besedah aktivno prizadevati za uveljavljanje diplomacije in mirne načine reševanja sporov.
Predsednik republike Borut Pahor je aprila 2013 na Brdu pri Kranj gostil prvo, pripravljalno konferenco Slovenija 2030. Doslej je pripravil že konference na temo privatizacije, evropskih razsežnosti slovenske prihodnosti, javnega zdravstva, znanja brez meja in smeri tehnološkega napredka ter družbenih sprememb.
