Preživela iz Srebrenice, Almaso Salihović in Hasana Hasanovića, je ob spremstvu predstavnikov omenjenih zavodov dopoldne sprejel predsednik Pahor, ki jim je ob tem vročil častno pokroviteljstvo projekta in povedal, da načrtuje udeležbo na komemoraciji ob 20. obletnici genocida, ki bo 11. julija potekala v Spominskem centru - Potočari blizu Srebrenice.
Sogovornikom je izrazil podporo, saj meni, da je naša skupna dolžnost, da drug druge in same sebe vedno znova "spomnimo, kam lahko pripelje že najmanjša nestrpnost". Poudaril je, da je v našem skupnem interesu, da ohranimo spomin na ta simbol groze v novejši zgodovini Evropi, da se tako spomnimo in opomnimo, da so tragedije bližje, kot si lahko predstavljamo", so sporočili iz njegovega urada.
Almasa Salihović in Hasan Hasanović, ki sta imela v času tragedije osem oziroma 21 let, sta izpovedala pretresljivi osebni zgodbi. Pahor jima je za hrabro dejanje in pogum, da spregovorita o grozotah in tako s svojimi pričanji ohranjata spomin na grozodejstva, ki naj se nikoli več ne ponovijo, izrekel globoko spoštovanje.
Azemina Ahmed Begovič, predstavnica društva Gračaniško Keranje, pa je Pahorju v dar izročila beli cvet Srebrenice, simbol žrtev genocida v Srebrenici.
Hasan Hasanović, ki je v Srebrenici zgubil dva brata, je na prvem dohodku v okviru projekta, pogovoru v ljubljanskem hotelu Plaza, nato izpostavil, da je Slovenija prva država, ki izven julija, ko so sile bosanskih Srbov v Srebrenici ubile 8372 bošnjaških mož in dečkov, obeležuje spomin na Srebrenico. Izrazil je hvaležnost v imenu naroda BiH in Srebrenice.
Hasanović, ki je bil takrat vojak, je povedal, kako je svojega ranjenega brata 20 kilometrov nosil do svobodnega ozemlja, potem ko sta bila oba ranjena v eksploziji protipehotne mine. Bratovo truplo je bilo po njegovih besedah edino, ki so ga iz Srebrenice prinesli na svobodno ozemlje in je sedaj, tako kot posmrtni ostanki njegove drugega brata, pokopano v spominskem centru Potočari.
Povedal je še, da prvič javno govori o teh dogodkih, tako kot drugi udeleženci dogodka pa je tudi on izpostavil, da se je treba genocida v Srebrenici spominjati, da se ne bi ponovil.
Almasa Salihović, ki je bila v času pokola v Srebrenici stara osem let, je povedala, da se kot otrok ni zavedala nevarnosti, v kateri so bili. Spominja se nepopisne gneče, ko je poleg tovarne akumulatorjev stala z mamo in bratom ter sestro in čakala, da jih avtobus odpelje na varno. To se je nato tudi zgodilo. Drugega, 17-letnega brata, ki je bil skupaj z drugo sestro v tovarni akumulatorjev, pa ni nikoli več videla, saj so ga od sestre ločili na avtobusu, rekoč, da bo prišel z drugim. Leta 2008 so pokopali njegove posmrtne ostanke v Potočarjih; v sekundarni grobnici so jih našli samo 30 odstotkov.
Vojaki bosanskih Srbov so namreč po zavzetju Srebrenice, varovanega območja ZN, kamor so se zatekli Bošnjaki iz več delov BiH, bošnjaške moške in dečke ločili od družin, postrelili in zakopali v množična grobišča, trupla pa kasneje medsebojno premeščali. Še do danes tako niso uspeli najti in dostojno pokopati vseh žrtev, saj jih več kot 2000 še niso identificirali.
Azemina Ahmed Begovič iz nevladnega društva Gračaniško Keranje, v katerem je združeno okoli 200 žensk, mater in sester žrtev pokola, ki kvačkajo simbol genocida v Srebrenici - beli cvet z enajstimi belimi cvetnimi listi in zelenim krožcem - je poudarila, da ta cvet ni le simbol Srebrenice, temveč tudi drugih krajev v BiH, ki jih je obeležil genocid. Poudarila je, da gre za ročno izdelane priponke v obliki cveta, s katerimi matere in sestre ublažijo svojo žalost. Ko vidijo, da jih kdo nosi, pa vedo, da niso same. Cvet je izpostavila tudi kot simbol miru, ljubezni in želje, da se kaj takega nikoli več ne ponovi.
Po njenih besedah je ena od članic društva v mesecu dni naredila doslej največji cvet, ki bo kot potujoči cvet Srebrenice med potjo po Sloveniji do oktobra v različnih ustanovah vabil, da v knjigo zabeležijo sporočilo preživelim po vojni v Bosni in Hercegovini. Svojo pot bo simbolno začel danes v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer bo nato do 20. marca. Nato bo potoval v Maribor in druge kraje po Sloveniji, je povedala Ela Porić iz Zavoda Averroes.
Povedala je tudi, da bodo v okviru projekta pripravili tudi številne okrogle mize, strokovno ekskurzijo v Srebrenico in razstavo. V sodelovanju z Zavodom za šolstvo pa bo v osnovnih šolah potekal likovni natečaj "Ko bom velik, bo na svetu mir", v srednjih šolah pa literarni natečaj "Brazgotine vojne".
Dogodki bodo vrhunec dosegli konec junija z minuto molka v Ljubljani, ko bo mesto okrašeno z 8372 belimi cvetovi, ki simbolizirajo žrtve Srebrenice.
