Če bi ukrepi za izhod države iz recesije zajeli tudi plače anketirancev, bi se podpora reformam zmanjšala za približno 20 odstotkov, velike spremembe pa bi bile tako sprejemljive še za nekaj več kot polovico izmed 517 anketirancev.
Raziskava agencije Masmi Adriatica je pokazala še, da je podpora odpuščanju v javnem sektorju, tudi če bi brez službe ostali sami anketiranci ali člani njihovih družin, 65,4-odstotna, medtem ko dobra tretjina vprašanih nikakor ne bi želela izgubiti delovnega mesta.
Na Hrvaškem so bili pripravljeni na radikalne reforme že, ko je konec leta 2011 oblast prevzela levosredinska koalicija, a vlada Zorana Milanovića temu ni bila naklonjena.
V največji opozicijski stranki HDZ, ki na prihodnjih parlamentarnih volitvah računa na zmago, so v ponedeljek za izboljšanje gospodarskega stanja v naslednjih nekaj letih napovedali uvajanje "bolečih rezov", čeprav konkretnih potez še niso predstavili.
Hrvaški komentatorji ocenjujejo, da sta gospodarska programa SDP in HDZ zelo podobna ter da je edina bistvena razlika v tem, da socialdemokrati nekoliko bolj davčno obremenjujejo kapital, medtem ko je desna sredina bolj naklonjena privatizaciji.