Med obravnavo točke so nekateri poslanci koalicije ocenjevali, da je razprava nepotrebna, saj da je bila nezakonitost že odpravljena (vlada je namreč sporno imenovanje iz leta 2012 razveljavila). Nasprotno pa so ocenjevali v SDS in NSi, kjer so tudi prepričani, da so nepravilnosti očitne in da bi odgovorni morali odgovarjati.
Jasna Murgel (SMC) je opozorila na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da posamezne točke priporočila niso v skladu s poslovnikom, ker namesto priporočil podajajo le ugotovitvena dejstva. Po mnenju omenjene službe bi lahko z nekaterimi točkami tudi posegli v delo drugih državnih organov.
Violeta Tomič (ZL) je spomnila, da je odbor za pravosodje 15. januarja vse točke priporočila zavrnil, zato se ji zdi razprava nesmiselna. "Pol dneva bomo porabili za razpravo o nečem, o čemer ne bomo sprejeli nobenih sklepov," je dejala. Sam primer sicer ocenjuje kot "dejansko sporen, a naj se z njim ukvarjajo organi, ki so za to pristojni".
Marjani Kotnik Poropat (DeSUS) manjkata dva ključna elementa, to so ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in inšpektorata za javni sektor. Ker njihovih ugotovitev še ni, je preuranjeno, da bi sprejemali kakršno koli priporočila, je menila.
Podobno je menila Bojana Muršič (SD), ki sicer ocenjuje, da gre v zadevi za politični obračun s Fišerjem, ki da nima nič skupnega z željo, da bi tožilstvo delovalo bolje.
Ivi Dimic (NSi) pa se zdi razprava še kako pomembna, saj da je očitno, da postopek imenovanja ni potekal v skladu s predpisi. "V državah z razvito demokracijo bi javni funkcionar, ki bi se mu s sodbo očitalo samovoljno izvrševanje oblasti, odstopil. Pri nas pa ne odgovarjajo ne subjektivno, ne objektivno, ne kazensko, ne materialno," je opozorila.
Branko Grims (SDS) je zavrnil očitke o vmešavanju v delo drugih državnih organov. "Popoln nesmisel in nepoznavanje ustave je zatrjevanje, da DZ ne bi smel ali mogel spregovoriti o katerem koli pomembnem področju družbe ter dati priporočil o tem," je dejal. Njegova kolegica iz poslanske skupine Anja Bah Žibert pa je dodala, da jih v SDS ne zanimajo postopki drugih organov, pač pa nezakonito ravnanje Fišerja.
Generalni državni tožilec Fišer je namreč dan pred imenovanjem vlade Janeza Janše leta 2012 Škrleca imenoval na mesto generalnega direktorja vrhovnega tožilstva, pravosodni minister Aleš Zalar pa je imenovanje potrdil.
Janševa vlada je sklep o imenovanju razveljavila, Škrlec pa se je obrnil na upravno sodišče. To ga je zavrnilo z ugotovitvijo, da je bilo imenovanje nezakonito ter da sta Fišer in Zalar samovoljno izvrševala oblast.
Aprila 2013 je državnotožilski svet Škrleca ponovno potrdil na položaj, tokrat pa naj bi bilo imenovanje zakonito.
Zadevo je pod drobnogled vzela tudi KPK, a je Zalar v začetni fazi postopka sprožil upravni spor. Zadeva je trenutno na vrhovnem sodišču. Ker sodišče o zadevi odloča že več kot eno leto, je Vinko Gorenak (SDS) danes ocenil, da z zavlačevanjem očitno ščiti Fišerja in Zalarja.
Nadzor je izvedlo tudi ministrstvo za pravosodje in prišlo do podobnih ugotovitev kot upravno sodišče. Postopek, ki ga vodi inšpektorat za javni sektor, pa še ni končan.
