Predlog zakona o ukrepih na področju pripravništva je državnemu zboru predložila skupina poslancev SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V mnenju, ki ga je vlada sprejela na današnji seji, so zapisali, da vlada predlogu ne nasprotuje in vsebinsko podpira predlagane rešitve v zvezi z odpravo volonterskega pripravništva v obliki prenehanja veljavnosti teh določb področnih predpisov, razen določb v zakonu o pravniškem državnem izpitu. Kot so namreč pojasnili, se sodniško pripravništvo bistveno razlikuje od pripravništva po zakonu o delovnih razmerjih, ministrstvo za pravosodje pa je že pripravilo predlog novele zakona o pravniškem državnem izpitu.
Vlada podpira tudi ukrep oprostitve plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost v primeru zaposlitve pripravnika za čas trajanja pripravništva in nadaljnje omogočanje uveljavljanja te spodbude v primeru zaposlitve pripravnika po opravljenem pripravništvu za nedoločen čas. A bi bilo pri tem namesto 24 mesecev upravičenosti do te spodbude treba razmisliti o krajšem obdobju in nekoliko zmanjšanem obsegu oprostitve plačila, so zapisali. Kot so pojasnili, bi bilo to spodbudo smiselno omogočiti izključno pri zaposlovanju iskalcev prve zaposlitve s terciarno izobrazbo.
Vlada pa izraža odklonilno mnenje do predloga za sprejetje politike izvajanja pripravništva. Po novem zakonu o delovnih razmerjih pripravništvo po njihovih pojasnilih ni obvezno, razen če to ni izrecno predpisano z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. "Odločitev za uvedbo pripravništva je torej prepuščena tistim, ki podrobneje poznajo potrebe stroke oziroma dejavnosti ter usposobljenost diplomantov različnih šol oziroma profilov, ki se v teh dejavnostih zaposlujejo," so zapisali. Na vladi tako napovedujejo, da bodo pred drugim branjem pripravili nekaj dopolnil.
Poslanci SDS so sicer v predlog zakona dodali tudi varovalko, po kateri bi bil v primeru, če vlada ne bi v roku sprejela politike na področju pripravništev za obdobje petih let, vsak volonterski pripravnik upravičen do denarnega nadomestila najmanj v višini minimalne plače.
V Sindikatu Mladi plus so predlog zakona označili za v veliki meri nepremišljen. "Predlog ne temelji na podatkih, ki ustrezajo realnemu stanju v državi na področju pripravništva," so zapisali v sporočilu za javnost. Prav tako je po njihovem mnenju neustrezno določeno plačilo pripravnikov na stopnjo neto minimalne plače, saj pravila o plačilu pripravnikov v zakonu o delovnih razmerjih jasno določajo, da ima pripravnik pravico do plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na tem delovnem mestu.
Ob tem se v sindikatu tudi sprašujejo, kaj se bo zgodilo v primeru, da se hkrati ukine volontersko pripravništvo in ne zagotovi ustreznih sredstev za plačana pripravništva. Izvedba predlaganega zakona je po njihovem mnenju v praksi "vprašljiva zaradi varčevanja v javnem sektorju, ki več ali manj onemogoča zaposlovanje".
Kot pomanjkljivost predloga zakona so v sindikatu navedli tudi, da ta ne definira točno, katere vrste pripravništev naslavlja. "Po eni strani se govori o obveznih pripravništvih, po drugi pa se vključuje podatke, ki govorijo o volonterjih v vzgoji in izobraževanju, kjer pripravništvo ni obvezno," so pojasnili.
Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) pa so poudarili, da je odprava volonterskega pripravništva v zakonodaji zgolj prvi korak do celovite ureditve tega področja. Predlog zakona po njihovem mnenju ne odgovarja na vse izzive s tega področja, še posebej jih skrbi morebitno pomanjkanje sredstev za plačilo pripravnikov iz državnega proračuna. Kot so zapisali, je predlagani zakon dobra osnova, ki jo je v dialogu moč še nadgraditi.
"Od odločevalcev pričakujemo, da bodo v nadaljnjih korakih sooblikovali rešitev, ki ne bo samo odpravila volonterskih pripravništev, ampak bo zagotovila dostojno plačilo in socialno varnost za pripravnike ter vzpostavila okvir za kakovostno opravljanje pripravništva," so poudarili.