Po njegovih besedah je bilo zaslišanje zelo kratko. Kot je znano, mu tožilstvo očita razkritje tajnih podatkov Sove in objavo dokumenta z oznako tajnosti v dokumentarnem filmu Koalicija sovraštva. Valenčič je poudaril, da to ne drži, saj dokument nima te oznake. Poleg tega tudi ne gre za originalno poročilo Sove o delovanju skrajnih skupin v Sloveniji, saj naj bi originalni dokument imel po njegovih navedbah 11 strani. Kar so objavili v oddaji, pa je bila cenzurirana verzija štirih strani.
Novinar je izpostavil, da so pri objavi dokumenta očrnili tiste stavke, za katere so presodili, da bi lahko škodovali delu Sove. Oddajo si je pred predvajanjem ogledala tudi pravna služba RTV Slovenija in dala nanjo pozitivno mnenje. Zato po njegovih besedah ne držijo očitki, da je v oddaji razkril tajne podatke. "To, kar sem razkril in dokazal, je, da je poročilo cenzurirano in politično prirejeno," zatrjuje Valenčič.
Ob tem se sprašuje, kako je možno, da se preganja njega kot novinarja in ne ljudi, ki so odgovorni za samocenzuro poročila o delovanju skrajnih skupin. To je po njegovem prepričanju zelo slab signal za celo družbo.
Kot je pojasnil, bo presenečen tako v primeru pregona, saj po njegovem mnenju ni osnove za to, kot tudi, če do pregona ne bo prišlo. "Tako bi proces proti Delićevi izpadel še bolj smešno," je poudaril. Sicer pričakuje, da bo kljub vsemu tožilstvo začelo pregon. Ob tem napoveduje, da bo z ostalimi preganjanimi novinarji, Anuško Delić, Meto Roglič in Petrom Lovšinom, poskušal doseči spremembe v smeri zaščite novinarjev, ko delajo v interesu javnosti.
Valenčič se je odzval tudi na nedaven tvit predsednika SDS Janeza Janše, naslovljenega na ameriško obveščevalno službo in izraelsko zunanje ministrstvo, v katerem je zapisal: "Bodite pozorni na potencialnega terorista Erika Valenčiča". Novinar je poudaril, da so se po objavi dokumentarca, ki je nakazal na povezave stranke SDS z neonacisti, začeli napadi nanj s strani stranke in njej naklonjenih medijev.
Tvit in ti napadi so po njegovem mnenju klasična metoda odvračanja pozornosti. Ob tej priložnosti Valenčič Janšo javno poziva, da naj pojasni povezave stranke z neonacisti in tudi ozadje izgreda, ki so ga novembra 2012 zanetili neonacisti, med katerimi so prepoznali enega člana, ki je povezan s SDS.
Na okrajnem sodišču se sicer danes nadaljuje narok zoper novinarko Anuško Delić, ki ji tožilstvo tudi očita izdajo tajnih podatkov. Obravnava poteka za zaprtimi vrati.
Pri Mirovnem inštitutu so v sporočilu za javnost zapisali, da ostro obsojajo naraščajoči trend represivnega preganjanja novinarjev in novinark v Sloveniji. Ti pregoni so po njihovem mnenju zaradi preverjanja in objave informacij v javnem interesu v nasprotju s pravico do izražanja in svobodo medijev. Zato od ministra za pravosodje in vlade pričakujejo, da nemudoma v zakonodajni postopek vložita predlog za spremembo kazenskega zakonika, ki bo onemogočila nadaljevanje pregona novinarjev.
Spremembo kazenskega zakonika, ki bi onemogočila nadaljevanje tovrstnih pregonov novinarjev, zahtevajo tudi pri Časopisu za kritiko znanosti in novo antropologijo. Kot so zapisali, so ogorčeni nad povečanjem števila pregonov novinarjev. Zato zahtevajo, da tožilstvo ustavi vse postopke proti njim ter da se slovenski politični vrh in pravosodna stroka javno opredelita do njihovega pregona.
Tudi Amnesty International Slovenije poziva ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, naj nemudoma uresniči javno izrečeno obljubo o spremembi 260. člena kazenskega zakonika, ki prepoveduje objavo tajnih podatkov. Spomnili so, da je ta člen že podlaga za kazenski pregon Anuške Delić, v zvezi z njim pa so oblasti zaslišale še tri druge novinarje, Petra Lovšina, Meto Roglič in danes Valenčiča. Če bo proti njim vložena obtožnica na podlagi tega člena, bo to predstavljalo kršitev pravice do svobode izražanja. Če bi jih obsodili, bi jih Amnesty International obravnavala kot zapornike vesti.
Amnesty International Slovenije skrbijo negativne posledice preiskovanja in preganjanja novinarjev na podlagi tega člena na opravljanje njihovega dela in tudi njihovo življenje. Grožnja kazenskega pregona zaradi objave informacij, ki so v javnem interesu, ima lahko zastraševalni učinek, so opozorili v sporočilu za javnost.
