Naložbeni načrt za strateške evropske projekte v prihodnjih treh letih je težak 315 milijard evrov in je ena od prioritet predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
Posebna projektna skupina EU za izvajanje načrta je bila ustanovljena pod skupnim vodstvom komisije in Evropske investicijske banke, in sicer z namenom, da na ravni posameznih držav članic identificira projekte evropskega pomena, ki v največji možni meri spodbujajo rast in zaposlovanje, so potencialno pripravljeni za takojšnjo izvedbo in so ekonomsko upravičeni, vendar se kljub temu trenutno ne morejo realizirati zaradi finančnih, administrativnih ali kakšnih drugih vzrokov.
Slovenija bo, kot je bilo priporočeno, oblikovala projektno pisarno, ki naj bi koordinirala pripravo projektov med različnimi resorji in zagotavljala čim bolj učinkovito kandidiranje države za pridobitev finančnih sredstev iz evropskih programov in skladov.
Načrt je sicer zdaj že v fazi politične razprave, počasi bo treba preiti k operacionalizaciji, je danes opozoril Dragonja in dodal, da mora Slovenija obiti ovire, da bodo lahko slovenski projekti na koncu realizirani.
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je ocenila, da naložbeni načrt "izgleda kot neka rešilna bilka za Evropo, Slovenijo, da bi učinkoviteje vlagali v investicijske projekte".
Ob tem pa je opozorila, da načrt predvideva oblikovanje evropskega sklada za strateške investicije. "Dejstvo pa je, da ta sklad ni sklad, da je to neka politična debata o tem, kako oblikovati mehanizme, da bi lahko s povratnimi sredstvi financirali tiste projekte, ki bi dejansko prinesli neko dodano vrednost," je bila kritična.
Slovenija je po njenih besedah, ne glede na to, ali bodo morale države v ta sklad prispevati sredstva ali ne, pred resnim izzivom, da se končno naredi, kar bi se moralo že pred leti: postavi sliko, kje smo, ugotovi, kje so naše razvojne usmeritve, katere naložbe so potrebne, zagotovi strokovno usposobljene izvajalce ipd.
Tu Sloveniji še veliko manjka, se boji Avberškova, ki zato dvomi, da bo zadostovalo oblikovanje projektne pisarne. Ta bo razmišljala birokratsko in bo z njo težko priti do konkretnih, izvedljivih projektov, umeščenih v prostor v roku dveh ali treh let, je dejala.
Izbor slovenskih projektov, med njimi je drugi tir Divača-Koper, se ji zdi realen, saj je imela projekta skupina za nabor na voljo le dober mesec.
