Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je po koncu točke ESS o negativnih posledicah novih obremenitev gospodarstva poudaril, da je vlada v pomembni meri prisluhnila gospodarstvu. Kot je spomnil, je z dnevnega reda že umaknila predvideno posebno trošarino na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah, zdaj pa bo razmislila tudi o načrtovanih okoljskih dajatvah. O tem bo razpravljala v ponedeljek.
Počivalšek verjame, da bodo do takrat našli rešitev za pomembno znižanje predvidenih dajatev. Meni tudi, da bodo lahko prihodnje leto v "normalnih razmerah" pristopili k izboljševanju pogojev za celotno gospodarstvo.
Minister je prepričan, da delodajalci trenutno nimajo nobenega razloga za skrb in ukrepanje.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je dejal, da bo vlada mnenja, ki so bila posredovana ob današnji obravnavi predvidenih okoljskih dajatev, upoštevala pri dokončnem usklajevanju rebalansa državnega proračuna za leto 2015.
"Minister za finance Dušan Mramor je obljubil, da bodo predloge glede t.i. CO2 taks in oprostitvene sheme, ki jih spremljajo, še enkrat pogledali," je ob robu seje ESS dejal Dragonja.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam pa za zdaj vztrajajo pri protestnem shodu, napovedanem za torek.
Kot je opozoril predsednik GZS Samo Hribar Milič, še ne vedo, kaj bo imela vlada v ponedeljek na mizi. V vsakem primeru pa dodatno obremenjevanje posameznih podjetij ali panog po njegovih besedah vodi v poglabljanje krize "in na koncu pripelje tudi do manjšega izplena davkov in prispevkov za samo državo".
Ob tem je spomnil, da je vlada že junija sprejela zavezo, da bo pripravila analizo okoljskih obremenitev slovenskega gospodarstva, nato pa je pripravila spremembe v smeri dodatnih obremenitev brez te analize. "Mi smo pred 54 dnevi prvič pisali predsedniku vlade in ministru za finance, da sprejmeta predstavnike prizadetih panog, pa do danes tega sestanka, na katerem bi slišali naše argumente, še ni bilo," je bil kritičen.
Na torkovih protestih proti napovedanim okoljskim dajatvam bodo, tako Hribar Milič, podali jasno opozorilo, naj vlada umakne vse dodatne načrtovane obremenitve gospodarstva. Če protest ne bo zalegel, bodo pritiske po novem letu stopnjevali, v podjetjih pa so pripravljeni iti tudi po poti državljanske nepokorščine, neplačevanja davkov.
Izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek je dejala, da je "alternativ, kako najti 30 milijonov evrov v skoraj devetih milijardah proračuna, zagotovo veliko". Tako je spomnila tudi na predlog sindikatov za povišanje davka na dohodek pravnih oseb. Razmislek je zagotovo na mestu, ne bi pa smeli predloga jemati iz konteksta širših ukrepov, je opozorila.
Po njenih besedah je treba spoštovati naložbe energetsko intenzivne industrije. "Ta je v zadnjih 15 ali 20 letih ogromno vlagala v to, da je energetsko učinkovita," je poudarila. Kot je spomnila, je ta industrija v tem času izpuste zmanjšala za 14 odstotkov. "V globalnem gospodarskem prostoru je konkurenčna, čeprav je bistveno preveč obremenjena," je dodala.
Z načrtovanim ukrepom je vlada po njeni oceni pokazala, da ne razume gospodarstva.
Predsednik Pergama Janez Posedi pa je ocenil, da je današnji sklep ESS glede posledic načrtovanih novih obremenitev gospodarstva medel. "Sklep sveta, da smo se seznanili s problemi, ki jih bo povzročila uvedba novih dajatev, je za nas premalo. Pričakovali smo kakšno številko, tako da bi vedeli, kakšna bo ta obremenitev," je povedal novinarjem.
"Tako netransparentno strukturiranje obremenitev po novem zmanjšuje konkurenčnost vsaj papirne industrije, kjer smo močno prisotni," je pojasnil. Panoga, ki ima letos 720 milijonov evrov realizacije, lahko po njegovi oceni ob ustrezni podpori države pride v naslednjih treh do štirih letih preko milijarde evrov.
Tudi v Pergamu tako ostajajo pri napovedi protestnega shoda. "Upamo, da bo vlada to razumela in po novem letu začela aktivnosti, da zadeve uredimo tudi za naprej," je dodal. Na shodu bo po njegovih besedah približno 400 udeležencev. "Vsi relevantni na tem področju bodo poleg," je dejal.
Vlada za leto 2015 načrtuje ukinitev oprostitve dajatve za izpuste toplogrednih plinov, energetsko intenzivnim podjetjem pa grozijo tudi višji prispevki za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije. Na ta način naj bi se v proračun nateklo okoli 30 milijonov evrov letno. To naj bi zelo prizadelo energetsko intenzivna podjetja.