V perujski Limi se je pred tednom dni zaključila ministrska konferenca, na kateri so države razpravljale o globalnem boju proti podnebnim spremembam. Svetovni cilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo.
Slovenija je po ugotovitvah strokovnjakov zaradi podnebnih spremembah še posebej ogrožena, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bogataj. Če so tako globalne temperature porasle za 0,8 stopinje Celzija, so se v Sloveniji zvišale za 1,7 stopinje.
Zaradi svoje geografske lege in drugih specifik je naša država v evropskem prostoru tudi med bolj izpostavljenimi posledicam podnebnih sprememb. To se nenazadnje kaže v vse bolj pogostih ekstremnih pojavih, kot so poplave, suše in spremembe podnebnih vzorcev, poudarja državna sekretarka.
O izidih pogovorov v Limi je Bogatajeva dejala, da so bila pričakovanja visoka, vendarle pa je v tovrstnih pogovorih vključenih veliko interesov, različnih izhodišč in pogledov. Sklepi so po njenem "pričakovani" glede na to, v kateri fazi iskanja mednarodnega dogovora smo.
Do podnebne konference v Parizu, na kateri naj bi podpisali nov podnebni sporazum, je še leto dni. Do takrat pa države čaka še veliko dela.
EU se je sicer že zavezala, da bo s članicami izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990 zmanjšala za najmanj 40 odstotkov. "Tudi tretje države se morajo zavezati k podobno ambicioznim ciljem," poudarja Bogatajeva.
Konkretno se obveznosti po državah članicah še niso porazdelile, to je pričakovati prihodnje leto ali šele po Parizu. Si pa je Slovenija že izpogajala, da se bodo pri njej upoštevale določene specifike, kot so tranzitna lega in ponori.
Za Slovenijo je pomembno tudi, da "se nadaljuje pozitiven trend mobilizacije sredstev razvitih držav za pomoč državam v razvoju", je nadaljevala Bogatajeva. Doslej so države za zeleni podnebni sklad zbrale prek 10 milijard dolarjev. Slovenija, kot je pojasnil slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus, v tej prvi kapitalizaciji sklada še ni sodelovala. Bo pa morala prevzeti svoj del obveznosti v prihodnje, kolikor bo pač to v njeni moči.
Tretji cilj Slovenije pa je po besedah Bogatajeve, da EU okrepi pogovore s tretjimi državami. Paziti je namreč treba, da zaradi različnih podnebnih zavez evropska podjetja ne bodo utrpela padca konkurenčnosti glede na preostala.
Na ministrstvu sicer želijo mednarodna pogajanja izkoristiti tudi za napredek pri delovanju na nacionalni ravni. Vlada je v sredo sprejela operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2020, ki vsebuje tudi pogled do 2030 in ambicije do leta 2050.
Program dolgoročno predvideva prehod v nizkoogljično družbo in zeleno gospodarstvo, za kar bo potrebno medsektorsko delo in sodelovanje različnih deležnikov, je poudarila Bogatajeva. Program se osredotoča na tiste sektorje, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z dovolilnicami za emisije toplogrednih plinov (ETS) in prispevajo največ izpustov - stavbe, kmetijstvo, promet in odpadke.
"Stroški programov so ocenjeni na 1,19 milijarde evrov, pri čemer so na vseh področjih spodbude sočasno namenjene doseganju drugih ciljev sektorskih politik," je pojasnila Bogatajeva.
Ključni ukrepi se sicer nanašajo na energetsko prenovo stavb, nekaj jih je predvidenih v prometu, na področju kmetijstva in ravnanja z odpadki, je dodala Nives Nared z okoljskega ministrstva. Sicer pa ima Slovenija zelo ambiciozen cilj na področju rabe obnovljivih virov energije, saj želi doseči kar četrtinski delež omenjenih virov v končni rabi energije. "Če bomo ta cilj dosegli, bomo lahko dosegli tudi cilj povečanja toplogrednih plinov," je še pojasnila Naredova.
