V sprejeti resoluciji piše, da Evropski parlament "načeloma podpira priznanje palestinske države in rešitev dveh držav ter meni, da bi to moralo biti neločljivo povezano z razvojem mirovnih pogajanj, ki bi jih bilo treba pospešiti".
Kot še piše, parlament odločno podpira rešitev dveh držav "v okviru meja iz leta 1967, z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav, varne države Izrael in neodvisne, demokratične, nedeljive in trajne palestinske države, ki bi sobivali v miru in varnosti, na temelju pravice do samoodločbe in popolnega spoštovanja mednarodnega prava".
Poslanci so v resoluciji med drugim tudi izpostavili pomen sprave in končanja notranjih razhajanj med Palestinci ter ponovili, da so judovske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih nezakonite po mednarodnem pravu.
V podporo diplomatskim prizadevanjem EU v bližnjevzhodnem mirovnem procesu so se v parlamentu poleg tega odločili začeti pobudo, ki so jo poimenovali "Parlamentarci za mir" in ki bo povezala evropske poslance z izraelskimi in palestinskimi kolegi.
Pogajanja o besedilu so bila težka. Razpravo so poslanci opravili že na novembrski plenarki, a so zaradi neusklajenosti na željo desnice glasovanje preložili na december.
Na koncu je pet političnih skupin - Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti in demokrati (S&D), liberalci (Alde), levica (GUE/NGL) in Zeleni - vendarle doseglo dogovor in kompromis je bil danes potrjen s 498 glasovi za, 88 proti in 111 vzdržanimi.
Pred tem so politične skupine v minulih tednih pripravile vsaka svoj predlog resolucije, ključna razlika med njimi pa je bila, ali so vsebovali poziv državam članicam EU k priznanju suverene države Palestine ali ne.
Tako EPP kot Alde tega poziva v svoje predloge resolucije nista vključila, saj sta poudarjala, da mora biti priznanje Palestine dogovorjeno z Izraelom in del celovite rešitve bližnjevzhodnega vprašanja. Nasprotno so S&D, Zeleni in GUE/NGL v svojih osnutkih pozvali vse države članice, naj priznajo državo Palestino.
V zadnjih tednih je sicer že pet evropskih parlamentov svoje vlade pozvalo k priznanju Palestine - nazadnje portugalski, pred njim pa britanski, francoski, španski in irski. Švedska je šla še korak dlje in je kot prva zahodnoevropska članica EU uradno priznala Palestino.
Za priznanje Palestine sta se že novembra tako v evropskem kot kasneje tudi v slovenskem parlamentu, ki je o tem razpravljal, med drugim zavzela evropska poslanca Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS).
Vajgl je danes sprejeto resolucijo označil kot "prispevek Evropskega parlamenta k iskanju rešitve za izraelsko-palestinski spor". "Resolucija je kompromis vseh možnih kompromisov, v celoti ne bo zadovoljila nikogar, kaže pa pot do miru," je zapisal. Kot je še poudaril, je skrajni čas, da mednarodna skupnost omogoči izpolnitev obljube, dane Palestincem ob nastanku države Izrael, da bodo tudi oni imeli svojo državo.
Izrael je v odzivu na glasovanje v Evropskem parlamentu poudaril, da pot do t. i. rešitve dveh držav vodi le prek pogajanj. "Rešitev izraelsko-palestinskega konflikta leži za pogajalsko mizo med obema stranema in ne v odločitvi enega ali drugega parlamenta," je dejal tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Emanuel Nahšon. Že sama razprava v Evropskem parlamentu po njegovih besedah "škodi možnostim za nova pogajanja", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
