Komisija bo v petek objavila sveženj dokumentov: mnenja o osnutkih proračunov evrskih članic, poročilo o makroekonomskih neravnovesjih v vseh članicah, poročilo o zaposlovanju, letni pregled rasti s prioritetami za prihodnje leto in pregled izvajanja proračunskih pravil.
S tem bo sprožila nov evropski semester, cikel tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic unije pod evropskim nadzorom, ki traja od novembra do junija. Podrobna analiza bo po navedbah virov sledila marca, maja pa priporočila za ukrepanje.
Najpomembnejša bodo mnenja o osnutkih proračunov, a odločitev o ukrepih proti članicam, ki ne spoštujejo evropskih pravil, torej še ne bo. Sedaj bomo podali le mnenja in posredovali politična sporočila, "zdravilo" pa bomo predpisali spomladi, so pojasnili viri pri EU.
Komisija naj bi članice glede na skladnost njihovih proračunov z evropskimi pravili razdelila v tri skupine: tvegano skupino, skupino, ki je pretežno skladna, in skupino, ki je popolnoma v skladu s pravili. Slovenija naj bi bila v srednji skupini.
Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za njegovo odpravo je prihodnje leto. Marca jo je komisija opozorila na tveganje, da tega cilja ne bo izpolnila, in pozvala k odločnejšemu ukrepanju.
V skladu s cilji v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja bi morala Slovenija tega v prihodnjem letu znižati na 2,5 odstotka BDP. Komisija ji je za prihodnje leto napovedala 2,9-odstotni primanjkljaj, po načrtih vlade pa naj bi bil 2,8-odstoten.
Če komisija oceni, da ukrepanje članice ni ustrezno, lahko zaostri nadzor, tudi opredeli ukrepe za dosego ciljev. V skrajnem primeru predlaga tristopenjske sankcije v višini 0,2 odstotka BDP; najprej obrestovani depozit, nato neobrestovani depozit, ki na koncu postane globa.
Slovenija pa se ne sooča le s presežnim javnofinančnim primanjkljajem, ampak tudi s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji. Je edina članica, v kateri je komisija presežna gospodarska neravnovesja ugotovila dve leti zapored, a postopka za zdaj ni sprožila.
V petek bo komisija objavila novo poročilo o gospodarskih neravnovesjih in znova opredelila problematične države, ki potrebujejo poglobljeno analizo. Slovenija bo po pričakovanjih tudi tokrat med članicami, ki jih bo komisija temeljito analizirala.
Ugotovitve analize bo komisija predstavila marca, maja pa bo nato odločila, ali je treba sprožiti postopek, torej korektivno fazo procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij.
Če komisija sproži ta postopek, najprej zahteva načrt ukrepanja. Če se kršitve nadaljujejo, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka BDP, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.
Vsa evropska priporočila in opozorila morajo članice upoštevati pri pripravi načrtov stabilnosti, v katerih opredelijo proračunsko politiko, in reformnih načrtov. Proračunske in reformne načrte morajo v Bruselj poslati aprila.