V skoraj štiriurnem posvetu so udeleženci posveta tematizirali vrsto vprašanj o prihodnosti Slovenije. Strinjali so se, da stanje v državi nikakor ni rožnato, da so potrebne spremembe, in da rešitve v obliki čarobne paličice preprosti ni.
"Ključni preboj bo storjen takrat, ko bomo kult pridnih rok in dela zamenjali s kultom znanja in sodelovanja," je na posvetu menil predsednik uprave Leka Vojmir Urlep. Na Pahorjevo vprašanje, ali imamo Slovenci kot skupnost vizijo, je odgovoril z jasnim "ne".
Med udeleženci je prevladoval konsenz, da Slovenija potrebuje več ambicij, samozavesti in pozitivnega okolja. Trenutno okolje namreč vzbuja strah pred izstopanjem, je dejala profesorica na Worcestrskem politehničnem inštitutu v ZDA Tanja Dominko. Da si je treba zastaviti visoke cilje, ki motivirajo ljudi, a hkrati naučiti sprejemati tudi odgovornost za neuspeh, pa je izpostavil Peter Venturini iz podjetja Helios.
A v samozavesti je treba ostati zmeren, so opozorili nekateri. Igralka in pesnica Saša Pavček je denimo spomnila, da za finančno krizo niso stali sramežljivi, temveč preambiciozni in prepotentni ljudje. Ob tem je opozorila, da se v današnjem narcisoidnem svetu premalo pozornosti namenja skromnim, a sposobnim ljudem.
Precej pozornosti so udeleženci namenili tudi težkemu položaju in zapostavljenosti mladih. Soustanovitelj podjetja Zemanta Andraž Tori se je tako vprašal, zakaj na posvetu ne sodeluje več mladih. Prepričan je, da je treba mlade mnogo bolj aktivno vključiti v razprave o prihodnosti, pa ne v obliki "konference za mlade", temveč v posvete, kakršen je bil današnji.
"Mladi lahko marsikaj povedo o tem, kam lahko Slovenija pride do leta 2030," je dejal Tori. Kot eno glavnih težav je omenil "neznosno" zaprtost družbe, ki izhaja iz strahu in se med drugim odraža tudi v netransparentnosti, ki prežema državo.
V univerze je treba pritegniti tuje profesorje in tuje študente, pritegniti je treba najboljše iz sveta, saj bo le odprtost zagotovila, da bodo tisti, ki sedaj odhajajo v tujino, tudi prišli nazaj, je med drugim poudaril.
Današnji posvet z naslovom Smeri tehnološkega napredka, smeri družbenih sprememb je potekal v okviru projekta Slovenija 2030, katerega cilj je sooblikovati dolgoročno vizijo države.
Udeleženci so razpravljali o vprašanjih, ali smeri tehnološkega napredka omogočajo stremljenja k trajnostnemu razvoju, kako bomo živeli in delali v prihodnosti ter kakšne znanstvene, tehnološke in druge razvojne politike naj razvija Slovenija, da bo v prihodnosti konkurenčna primerljivim državam.
