Po poročanju TV Slovenija so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kljub vsesplošnemu varčevanju od začetka leta do oktobra samo za dodatke k plačam porabili 355.000 evrov. Direktor NIJZ Ivan Eržen naj bi zaposlenim omogočil napredovanja tudi v obdobju, ko so bila ta v javnem sektorju zamrznjena.
Na podlagi prijave je inšpektorica za plače januarja opravila inšpekcijski nadzor na NIJZ in ugotovila nepravilnosti pri sistemiziranju delovnih mest, zato je predstojniku odredila odpravo ugotovljenih nepravilnosti, pravijo na ministrstvu. Po njihovih podatkih je predstojnik nepravilnosti že odpravil.
Septembra je inšpektorat prejel od Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) odstopljeno prijavo o domnevnih nepravilnostih na NIJZ pri sistemiziranju delovnih mest in pri sprejemanju akta o sistemizaciji delovnih mest v decembru 2013. Ker je inšpektorica januarja preverila nepravilnosti, na katere opozarja KPK, ponovnega nadzora ni opravila, ampak je KPK seznanila z ugotovitvami iz januarja.
Inšpektorat za javni sektor v javnih zavodih ni pristojen nadzirati postopek sprejemanja akta o sistemizaciji delovnih mest, zato je inšpektorica prijavo v tem delu odstopila v reševanje inšpektoratu za delo, še dodajajo na ministrstvu za javno upravo.
Kot je še v sredo poročala TV Slovenija, ima NIJZ poleg 400 zaposlenih sklenjenih več kot 240 avtorskih in podjemnih pogodb. Eržen za televizijo ni želel dajati pojasnil, je pa žvižgačem zagrozil z zavezo k molčečnosti, sicer jih bo kazensko ali odškodninsko tožil.
Koprivnikar pa je za televizijo dejal, da v praksi žal ugotavljajo, da se dodatki izplačujejo ljudem, ki ne morejo direktno izkazati upravičenosti do njih in se jemljejo kot plačni korektiv.
