NSi je nastala 4. avgusta 2000, njen prvi predsednik je bil Andrej Bajuk, leta 2008 pa ga je nasledila aktualna predsednica Ljudmila Novak. Z izjemo obdobja med letoma 2008 in 2011 je bila ves čas parlamentarna stranka, sodelovala pa je v dveh vladah nekdanjega premierja Janeza Janše. O sodelovanju v vladi se je pogajala tudi po letošnjih parlamentarnih volitvah, a z aktualnim premierjem Mirom Cerarjem ni našla skupnega jezika.
Novakova za krepitev krščanske demokracije, Hojs za jasnejša stališča stranke
Novakova med prioritetami svoje kandidature izpostavlja utrjevanje krščanske demokracije. V predstavitvi kandidature v začetku meseca je ocenila, da se na desnici dogajajo velike spremembe in premiki, kar je priložnost za NSi v prihodnje. Tako po njenem mnenju ni več čas za destruktivno politiko, ampak za moderno konservativno demokratično stranko.
Novakova si namerava prizadevati za ohranitev vsaj dela dosedanjega ožjega vodstva stranke. Tako vodja poslanske skupine Matej Tonin ostaja pomemben člen njene ekipe. Prav tako Novakova računa na nadaljnje sodelovanje s poslanko Ivo Dimic. O ostalih dosedanjih vodstvenih kadrih pa se še ni odločila.
Mednje namreč sodi tudi podpredsednik stranke in njen protikandidat Aleš Hojs. Ta se je za kandidaturo odločil, "da se znotraj stranke pokaže, kdo so tisti, ki prihodnost stranke vidijo drugače, kot jo vidi vodja strankine poslanske skupine Matej Tonin".
Sam sicer ocenjuje, da se pri ugibanjih o tem, kaj bi njegova izvolitev pomenila za stranko, vse osredotoča na to, ali bo NSi bolj sodelovala s SDS ali ne, a je to po njegovem mnenju brezpredmetno. "Predvsem bi moja potrditev pomenila, da bi stranka imela veliko bolj jasna stališča v vseh vprašanjih, kot jih ima trenutno," dodaja.
Podporniki Novakove za osvoboditev od SDS, Hojsovi za konec enostranske politike
Tonin, ki so ga mediji omenjali celo kot možnega naslednika Novakove, velja za enega najzvestejših podpornikov dosedanje predsednice. Ob predstavitvi njene kandidature je poudaril, da je njihov cilj v desetih letih postati najmočnejša stranka v Sloveniji. Po njegovem mnenju je nujna prenova terena in pomladitev občinskih odborov, tretji korak, ki se mu zdi ključen, pa je zgraditi "think-tank", ki bo NSi pomagal z vsebino in kadri.
Razlike pa so po njegovih besedah v tem, da Novakova želi izgraditi moderno konservativno stranko s samostojno potjo, medtem ko je pot, ki jo predstavlja Hojs, podporna stranka največji stranki znotraj desnega bloka. Tonin v pot, ki jo zagovarja Hojs, ne verjame.
Čeprav so kandidaturo Hojsa predlagali le štirje strankini občinski oz. mestni odbori, kandidaturo Novakove pa 17, pa tudi dosedanji podpredsednik NSi ni brez podpore nekaterih vidnih članov stranke. Predsednica ljubljanskega mestnega odbora Mojca Kucler Dolinar od kongresa pričakuje konec "enostranske politike". Obenem pa poudarja, da v Hojsovi kandidaturi vidi možnost, da "se vrnemo k poti, ki smo jo začrtali ob ustanovitvi NSi".
Sicer pa Hojs s sobotnim kongresom po njenih besedah svojo pot šele začenja. "Naslednji kongres bo najkasneje čez dve leti in Nova Slovenija še ni izgubljena," je za STA pojasnila Kucler Dolinarjeva, ki kljub morebitni zmagi Novakove ne razmišlja o tem, da bi stranko zapustila.
Predkongresno dogajanje začinjeno z namigi o ustanavljanju nove stranke
Pogledi na prihodnost stranke so torej različni, mnogi pa jih povezujejo z odnosom do največje opozicijske stranke SDS. Podpredsednik NSi Hojs velja za podpornika predsednika SDS Janše, medtem ko linija dosedanje predsednice Novakove izpostavlja potrebo po samostojni poti stranke.
Tonin govori celo o osvoboditvi NSi, ki naj se v prihodnje ne bi več spraševala, kaj si o določenem vprašanju misli SDS, pač pa o tem, kaj je dobro za državo. Kucler Dolinarjeva na drugi strani v enem od zapisov na spletni strani navede: "Če je Hojsova linija blizu SDS, bi bila potem po isti logiki Toninova linija blizu Kučanu".
Nestrinjanja o navedenih vprašanjih so zlasti v zadnjih tednih v medijih sprožila ugibanja, ali bi utegnil Hojs podpornike drugačne politike NSi v prihodnje združiti v novi desnosredinski stranki.
Olja na ogenj je prilil tudi podpredsednik SDS Milan Zver, ki je na ponedeljkovi novinarski konferenci poudaril, da je političnega prostora za še kakšno desnosredinsko stranko v Sloveniji več kot dovolj. Ne nazadnje niti predsednik SDS Janša možnosti nastanka nove stranke ni zanikal.
Vendar pa Hojs poudarja, da bi bilo skrajno neresno, da bi v tem primeru kandidiral za predsednika stranke, ki ji upoštevajoč njene predhodnice pripada že več kot 20 let.
Ob tem je za STA opozoril, da takšne govorice diskreditirajo njegovo kandidaturo, saj delegati ne bi bili pripravljeni podpreti nekoga, ki bi sočasno s kandidaturo ustanavljal drugo stranko. "To se mi zdi zelo podel manever, kdor koli se ga je že spomnil," je dejal.
NSi na fronti z Novo slovensko zavezo
V predkongresnem obdobju se torej Hojs skuša ubraniti očitkov o ustanavljanju stranke, medtem pa je aktualno vodstvo stranke dejavno na drugi fronti. Nova slovenska zaveza (NSZ) je namreč opozorila, da se NSi "vse bolj odmika od deklariranih vrednot in zgodovinskega izročila krščanske demokracije ter njenih ustanoviteljev". Predsednik NSZ Peter Sušnik je tudi opozoril, da NSZ ni bila vključena v pripravo zakonodaje, ki bi uredila področje ureditve pokopa žrtev medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja.
Takšne navedbe kažejo "na svojevrstno ter nesramno sprenevedanje, ki si ga društvo, ki odprto in iskreno išče resnico, zagotovo ne more šteti v čast," Sušniku niso ostali dolžni v stranki. Kot so zapisali, je poslanska skupina 23. maja letos tudi na naslov NSZ naslovila zaprosilo za pripombe in predloge k osnutku zakona. Kot opozarjajo v NSi, pa doslej nihče od naslovnikov še ni posredoval nobene pripombe.