Poročilo pri zunanjih mejah schengenskega območja izpostavlja dve zadevi: nadaljevanje migracij preko Sredozemlja v Evropo, ki je vrhunec doseglo v poletnih mesecih, ter povečano gibanje oseb, ki so prispele v Italijo in želele nadaljevati pot v druge države unije.
V šestih mesecih, ki jih obravnava poročilo, so države schengenskega območja ponoven nadzor na mejah uvedle v treh primerih: Belgija med 1. in 6. junijem zaradi vrha G7, Norveška med 24. in 31. julijem zaradi teroristične grožnje in Estonija med 31. avgustom in 3. septembrom ob obisku ameriškega predsednika Baracka Obame.
V poročilu še piše, da je vizumski informacijski sistem v tem obdobju začel delovati v petih novih regijah, in sicer 15. maja v Srednji Ameriki, Severni Ameriki, Karibih ter Avstraliji in Aziji, 25. septembra pa še na Zahodnem Balkanu in Turčiji. Sistem zdaj deluje v 16 regijah.
Med majem in julijem 2014 se je število prosilcev za azil iz petih držav Zahodnega Balkana, katerih državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v države schengenskega območja, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečalo za 40 odstotkov. Daleč največ jih je bilo še vedno v Nemčiji, 11.000 od 15.000, sledijo pa Švedska, Francija in Belgija. Največ prosilcev za azil še vedno prihaja iz Srbije (41 odstotkov), sledijo pa Albanci s 25 odstotki.
Milijoni evropskih državljanov vsako leto izkoristijo možnosti prostega prehoda za obisk prijateljev in družinskih članov, poslovne poti ali turistična potovanja. Leta 2013 je EU sprejela pravila za zaščito prostega gibanja in učinkovitejše upravljanje schengenskega območja. Poročila komisije o schengenskem območju so podlaga za razpravo v Evropskem parlamentu in Svetu EU in pripomorejo k boljšemu sodelovanju med schengenskimi državami.