Predsednik komisije Jean-Claude Juncker bo naložbeni načrt v sredo zjutraj najprej predstavil na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu, nato ga bodo predstavili še na novinarski konferenci v Strasbourgu.
Načrt temelji na ideji, da se z majhno vsoto obstoječih javnih sredstev spodbudi veliko vsoto zasebnih naložb v kakovostne in ekonomsko vzdržne, a tvegane evropske projekte, ki sedaj niso dovolj privlačni za zasebne vlagatelje.
Načrtuje se vzpostavitev posebnega sklada semenskega kapitala z okoli 20 milijardami evrov obstoječih javnih sredstev; večino naj bi črpali iz evropskega proračuna, del pa iz Evropske investicijske banke (EIB). S tem skladom naj bi spodbudili več kot 300 milijard evrov strateških naložb.
To je prva velika pobuda nove Junckerjeve komisije, ki jo nekatere članice unije ob nespodbudnih projekcijah rasti težko pričakujejo, a snovalci naložbenega načrta opozarjajo, da to ni čarobna paličica, ki bo čudežno rešila vse težave.
Kako se bodo v načrt za naložbe v Evropo vključevali nacionalni projekti, za zdaj ni jasno. Premier Miro Cerar je pred dnevi ob obisku pri Junckerju izpostavil dva konkretna projekta, ki ju želi vključiti Slovenija: protipoplavno zaščito in posodobitev železniškega križa, vključno z gradnjo drugega tira.
Učinkovite naložbe so poleg strukturnih reform in fiskalne discipline del krepostnega trikotnika, ki ga že vseskozi izpostavljajo v Bruslju kot recept za vzdržno rast, delovna mesta in konkurenčnost, torej za blaginjo Evropejcev.
Vprašanje fiskalne discipline in strukturnih reform bo komisija naslovila v petek, ko bo predstavila ocene proračunskih načrtov evrskih članic, poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, poročilo o zaposlovanju in prednostne naloge za spodbujanje rasti.
Z objavo vseh teh dokumentov bo tudi sprožila nov evropski semester. To je cikel tesnejšega proračunskega in gospodarskega usklajevanja članic pod budnim evropskim očesom, ki ga je uvedla v odziv na krizo s ciljem preprečitve novih kriz.
Največji poudarek bo na ocenah proračunskih načrtov, pri čemer je v ospredju pozornosti Francija, ki javnofinančnega primanjkljaja ne bo obrzdala pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) v predpisanem roku, torej v prihodnjem letu.
Pričakuje se, da bo komisija članice glede na stanje njihovih javnih financ in glede na njihovo ukrepanje razvrstila v več skupin ter odločila o nadaljnjih korakih. Slovenija naj po neuradnih informacijah ne bi bila med najbolj problematičnimi.
Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za odpravo njenega presežnega primanjkljaja je leto 2015. Marca jo je komisija opozorila na tveganje, da tega cilja ne bo izpolnila, ter pozvala k odločnejšemu ukrepanju.
V skladu s cilji v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja bi morala Slovenija tega v prihodnjem letu znižati na 2,5 odstotka BDP. Komisija ji je v začetku meseca za prihodnje leto napovedala 2,9-odstotni primanjkljaj, po načrtih vlade pa naj bi bil 2,8-odstoten.
Če komisija oceni, da ukrepanje članice ni ustrezno, lahko zaostri nadzor - opredeli nove cilje in tudi ukrepe za dosego teh ciljev. V skrajnem primeru lahko predlaga tristopenjske sankcije v višini 0,2 odstotka BDP; prva stopnja je obrestovani depozit, druga neobrestovani depozit, ki na koncu postane globa.
Finančni minister Dušan Mramor je sicer pred dnevi v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija slovenska prizadevanja za znižanje javnofinančnega primanjkljaja ocenila kot dobra in da posebnih odzivov iz Bruslja ne bo.
Tudi po neuradnih informacijah lahko Slovenija iz Bruslja pričakuje razmeroma pozitivna sporočila glede dosedanjega ukrepanja ob poudarku na nujnosti doslednega nadaljnjega uresničevanja evropskih ciljev in priporočil.
V Bruslju naj bi na fiskalnem področju v Sloveniji v prihodnje še posebej pozorno spremljali strukturni primanjkljaj in dogajanje v povezavi z zakonom o izvajanju fiskalnega pravila, ki naj bi zagotovilo uravnoteženost proračuna. Slovenija je sicer napovedala, da bo javne finance strukturno izravnala do leta 2017.
Slovenija pa se ne sooča le s presežnim javnofinančnim primanjkljajem, ampak tudi s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji. Je edina članica, v kateri je komisija presežna gospodarska neravnovesja ugotovila dve leti zapored, a postopka za zdaj ni sprožila.
Slovenijo je komisija marca letos ob oceni makroekonomskih neravnovesij med drugim opozorila na preveliko zadolženost in šibko upravljanje podjetij, na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor in na privatizacijo.
V petek bo komisija objavila novo poročilo, v katerem naj bi pregledala ukrepanje članic za odpravo makroekonomskih neravnovesij in znova opredelila problematične države, ki potrebujejo poglobljeno analizo. Odločitev o sprožitvi postopkov se ta teden ne pričakuje.
Komisija naj bi namreč šele po poglobljeni analizi, ki bo objavljena prihodnje leto, ocenila, ali so neravnovesja presežna in v skrajnem primeru sprožila postopek, torej korektivno fazo procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij.
Če komisija ugotovi, da država ne ukrepa resno za odpravo presežnih neravnovesij, lahko najprej zahteva akcijski načrt. Če se kršitve nadaljujejo, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka BDP, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.
Vsa evropska priporočila in opozorila morajo članice upoštevati pri pripravi načrtov stabilnosti, v katerih opredelijo proračunsko politiko, in reformnih načrtov, ki jih morajo v Bruselj poslati aprila.
