Tohtija je septembra sodišče obsodilo na omenjeno kazen zaradi predavanj na univerzi o razmerah v avtonomni pokrajini Xinjiang, na katerih je dejal, da Xinjiang "v prvi vrsti pripada ujgurski etnični skupini", ne pa večinskim Hanom.
Državni tožilec je trdil, da je Tohti v predavanju, v katerem je med drugim podvomil v resničnost vladnih navedb o nekem incidentu v Xinjiangu, spodbujal ljudi, naj se pridružijo "separatističnim skupinam". Napadel je tudi vladno politiko do manjšin, religije ter gospodarskega in družinskega načrtovanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
44-letni profesor ekonomije Tohti je znan kritik politike Pekinga do večinoma muslimanske manjšine Ujgurov v pokrajini Xinjiangu na zahodu Kitajske, ki jo v zadnjem letu pretresla vrsta napadov na civiliste in spopadov, v katerih je bilo ubitih najmanj 200 ljudi.
Kitajske oblasti odgovornost za nemire pripisujejo skrajnim skupinam, ki zahtevajo neodvisnost Xinjianga. Organizacije za človekove pravice pa trdijo, da nasilje podžiga diskriminacija in vladna represija.
Tohti obtožbe zavrača, saj je prepričan, da njegovo ravnanje ni ogrožalo državne varnosti, ne podpira pa niti nasilja in separatizma, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Pekingu se je medtem danes začelo sojenje ugledni novinarki Gao Yu zaradi "izdaje državnih skrivnosti virom izven Kitajske". Grozi ji dosmrtna ječa v povezavi z lansko objavo internega sporočila komunistične partije s pozivom k odločnemu zatrtju oporečnikov. Human Rights Watch je sojenje obsodil kot napad na svobodo izražanja in dostopa do informacij.
Mednarodni inštitut za tisk IPI je Gao Yu leta 2000 razglasil za eno od 50 medijskih junakov 20. stoletja. Zaradi pisanja o občutljivih političnih vprašanjih je zaradi "objave državnih skrivnosti" v 90. letih prejšnjega stoletja za zapahi že preživela pet let.
