Priznanje Palestine je novi švedski premier Stefan Löfven napovedal ob predstavitvi vlade v parlamentu v začetku meseca. Švedska pa je danes postala prva zahodnoevropska članica EU, ki je priznala Palestino.
Kot je v prispevku v dnevniku Dagens Nyheter danes še navedla Wallströmova, želi švedska vlada s priznanjem na prvem mestu izkazati podporo zmernim silam v palestinskih vrstah.
Pojasnila je, da so po mnenju Švedske kriteriji mednarodnega prava za priznanje palestinske države izpolnjeni. Čeprav njene meje še niso določene, ima vlado, ki lahko izkaže notranji in zunanji nadzor, je Wallströmova dodala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Švedska zunanja ministrica je še povedala, da je njena država že v preteklosti priznala državi - Hrvaško leta 1992 in Kosovo 2008, čeprav nista imeli nadzora nad vsem svojim ozemljem. "Tako kot ti dve je tudi Palestina poseben primer," je poudarila.
Zapisala je še, da bodo nekateri trdili, da je do današnje odločitve prišlo prezgodaj, sama pa se boji, da je do nje prišlo še prepozno.
Odločitev Švedske je danes že pozdravil palestinski predsednik Mahmud Abas. Po besedah njegovega tiskovnega predstavnika Nabila Abuja Rudejne jo je označil za pogumno in zgodovinsko.
Izrael pričakovano ni zadovoljen s švedsko potezo. "Odločitev švedske vlade za priznanje palestinske države je obžalovanja vredna odločitev, ki bo le okrepila ekstremne elemente in palestinsko zavračanje," je v sporočilu za javnost poudaril izraelski zunanji minister Avigdor Liberman.
"Škoda, ker se je švedska vlada odločila za ta deklarativen korak, ki povzroča veliko škode in ne daje nobenih koristi" je nadaljeval Liberman. "Švedska vlada mora razumeti, da so odnosi na Bližnjem vzhodu veliko bolj kompleksni kot sestavljanje Ikeinega pohištva in da morajo ravnati odgovorno in občutljivo," je bil slikovit.
Izrael je že ob napovedi priznanja poklical švedskega veleposlanika na zagovor in mu izrazil razočaranje. ZDA pa so ob napovedi priznanja menile, da do tega prihaja prezgodaj.
Državo Palestino je sicer že v preteklosti priznalo sedem članic EU iz vzhodne Evrope in Sredozemlja - Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija. Izmed zahodnoevropskih držav se je za priznanje poleg Švedske odločila le Islandija, ki ni članica EU.
