Cilj rebalansa, ki ga bo zdaj dobil v obravnavo in sprejem DZ, je zagotoviti ustrezno izvršitev proračuna do konca leta, je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.
V zdaj veljavnem proračunu je primanjkljaj predviden pri 3,2 odstotka BDP, z rebalansom se torej zvišuje za 0,2 odstotne točke. Upoštevaje stroške dokapitalizacije bank pa želi vlada primanjkljaj zadržati na ravni 4,3 odstotka BDP, je povedala Vraničarjeva.
Z rebalansom se pričakovani prihodki zmanjšujejo za 20,2 milijona evrov na 8,6 milijarde evrov, predvideni odhodki pa se povečujejo za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Ker se rebalans pripravlja v zadnjem četrtletju tekočega leta, ne more vsebovati nekih strukturnih ukrepov, pač pa je mogoče vanj vključiti le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je to možno, je ocenila Vraničarjeva.
Znižanje pričakovanih prihodkov je predvsem posledica izpada davka na nepremičnine, ki jih je vlada konec lanskega leta ocenjevala v višini 205 milijonov evrov. Tudi sicer se ocena davčnih prihodkov nekoliko znižuje, več od načrtovanih pa se bo letos v proračun steklo prihodkov od premoženja in drugih nedavčnih prihodkov.
Vlada je na novo ocenila tudi možnosti za črpanje evropskih sredstev in posledično zmanjšala pričakovani priliv iz skupnega evropskega proračuna za približno 100 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov. O razlogih bi morali povprašati ministrstva, ki skrbijo za izvajanje projektov, a številka je še vedno za približno 200 milijonov evrov večja, kot smo uspeli počrpati lani, ni bila nezadovoljna Vraničarjeva.
Z rebalansom se povečujejo transferji iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, kot pomembno okoliščino pri pripravi dokumenta pa je Vraničarjeva izpostavila še potrebo po zagotovitvi dodatnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju železniškega in cestnega prometa ter za izplačilo nekaterih odškodnin, denimo izbrisanim.
Več denarja je poleg tega predvidenega za odplačilo obresti, program zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik ter raziskovalne dejavnosti.
Rebalans spremlja predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Gre za precej tehničen zakon, s katerim se bo zagotovilo nemoteno izvršitev proračuna do konca leta. Kot eno od pomembnejših novosti je Vraničarjeva izpostavila določitev kratkega, 15-dnevnega roka za vlaganje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev. Vlaganje zahtevkov je treba pospešiti, da ne bi že letos nastal nenačrtovan dodatni primanjkljaj, je povedala.
Danes sprejete sklepe vlade je po seji novinarjem komentiral tudi predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec. Kot je dejal, z razrezom na njegovem ministrstvu ne morejo biti zadovoljni. "A moramo pač preživeti. Vsak bo znotraj svojega ministrstva poiskal manjkajoča sredstva, tako da zaključimo leto 2014," je dodal.
Vlada je rebalans pripravila na osnovi novih napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji za leto obetajo dveodstotno gospodarsko rast. Glavni dejavnik gospodarskega okrevanja ostaja izvoz, v manjši meri se bo povečala tudi zasebna potrošnja. Ta bo sledila rasti razpoložljivega dohodka kot posledici umiritve razmer na trgu dela, ki se odraža v gibanjih plač in tudi zaposlenosti.
Višja od pričakovanj bo letos rast investicijske potrošnje, in sicer predvsem kot posledica visoke rasti javnih investicij v infrastrukturo v prvi polovici leta, ki je v veliki meri povezana s črpanjem sredstev EU. To je sicer pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, a hkrati povečevalo javnofinančne odhodke.
