Ekonomsko-socialni svet je danes odprl tudi vprašanje novega socialnega sporazuma, je po seji v Ljubljani za STA povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kot je spomnila, je vlada v sredo sprejela izhodišča in jih takoj posredovala socialnim partnerjem. Pri tem jih je zaprosila, da pripombe pripravijo do 5. novembra, a so ta rok danes na željo delodajalcev, ki očitno (še) nimajo poenotenih stališč, podaljšali na 10. november.
Vlada, sindikati in delodajalci so se danes, tako Kopač Mrakova, dogovorili tudi za ustanovitev krovne skupine za socialni sporazum, ki jo bodo sestavljali po trije predstavniki vsake strani. Ta skupina se bo dogovorila o načinu dela, prvič pa naj bi se sešla takoj po 10. novembru.
Ministrica je ob tem potrdila, da je razprava o dokumentu zelo zaznamovana z aktualnim dogajanjem - pogajanji za zmanjšanje mase plač v javnem sektorju oz. izhodišči za proračunski razrez v prihodnjem letu. "Pri socialnem sporazumu pa gre vendarle za daljše časovno obdobje, to je za leta med 2014 in 2018, tako da upam, da nam bo uspelo to razpravo začeti in uspešno končati do konca leta," je dodala. Ta rok je Sloveniji postavila Evropska komisija.
Socialni partnerji sicer danes o vsebini vladnih izhodišč niso razpravljali, v izjavah za STA pa so bili večinoma zelo previdni. Izkazalo se je, da imajo znova različna stališča o tem, kakšno konkretno bi moralo biti vladno besedilo, razhajanja pa so tudi glede zastavljenega roka za sprejem sporazuma.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je za STA že po četrtkovih pogajanjih o masi plač za javne uslužbence izpostavil, da se do izhodišč še niso opredelili in da bi bilo zato njihovo vsebino "preuranjeno presojati".
Štruklja sicer skrbi, da bodo pogajanja za socialni sporazum tekla vzporedno s pogajanji za plače v javnem sektorju. "Ne predstavljam si, kako bo to izvedljivo. Ne samo zaradi sindikalne strani, ki nima na razpolago dovolj ljudi, ampak tudi vladna stran bo imela s tem težave, če naj bi prišlo do resnih pogajanj," meni.
Da bo dialog o socialnem sporazumu zelo težak, ker ga bosta obremenila dogajanje na področju javnega sektorja in proces privatizacije, se je danes strinjal tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "To bo objektivno obremenilo številne vsebine socialnega sporazuma," je poudaril za STA.
Vladna izhodišča je opisal kot splošna, kar pa pripisuje želji vlade, da pusti prostor za prispevke socialnih partnerjev. V zvezi z vsebino izhodišč je dejal, da se besedilo izogiba nekaterim temam in da si bodo prizadevali, da bodo te vključene. "Menimo, da mora socialni sporazum prispevati k prelomu procesov, ki se dogajajo v Sloveniji na različnih področjih. Tu gre denimo za proces skrajnega varčevanja, ko politika vidi glavni problem v tem, kako doseči ustrezen proračunski primanjkljaj, in temu podredi vse ostale vsebine," je pojasnil.
Večjo pozornost je treba po Semoličevih besedah nameniti tudi prihodkovni strani. Treba je doseči višje neto delavske plače, za ta namen pa takoj bolj obremeniti kapital, je menil.
Semolič je izpostavil še, da ne želijo, da bi "1. januar 2015 usodno narekoval dinamiko". "Za nas so pomembne vsebine. Zaradi tega datuma, s katerim nismo obremenjeni, ne želimo popuščati pri vsebini," je opozoril.
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je medtem za STA povedala, da bodo vladno besedilo temeljito preučili. "Toda na prvi pogled lahko rečemo, da je preveč splošno, s premalo konkretnimi cilji in s premalo zavezami, ki bi nas lahko dejansko popeljale v drugačen razvojni model," je ocenila.
Socialni sporazum mora biti po njenih besedah čim krajši, manj splošen, zelo konkreten, a mora pomeniti zavezo tako za vlado kot za sindikate in delodajalce, da začnejo ukrepe izvajati takoj.
Z izhodišči pa so bolj zadovoljni v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). Kot je za STA dejal generalni sekretar ZDS Jože Smole, je "zelo perspektivno, da je vlada izhodišča pripravila takoj". "Treba je povedati, da so bistveno krajša, kot so bila doslej. Gre za boljšo osnovo," je dodal.
Tudi v ZDS sicer vladno besedilo še preučujejo, poleg tega pa so, tako Smole, z ostalimi delodajalskimi organizacijami dogovorjeni, da zdaj pripravijo skupen, poenoten predlog.
Cilj ZDS je po Smoletovih besedah ta, da socialni sporazum sprejmejo do konca letošnjega leta. "Vsak trenutek, ki bi ga porabili več, bo takoj predstavljal težavo za sprejemanje zakonodaje. Najprej mora biti sprejet socialni sporazum, nato pa se je treba po njem ravnati," je prepričan.
