Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je po obravnavi te točke seje v Ljubljani za STA dejala, da je spopad z davčnim dolgom prioriteta in da imajo v načrtu za letošnje leto, predvsem pa za prvo polovico prihodnjega leta, različne ukrepe.
Med konkretnimi posegi je izpostavila manjše spremembe zakona o davčnem postopku, s katerimi bi odpravili določene pomanjkljivosti, in reorganizacijo Finančne uprave RS (Furs) na ravni uradov. S tem bi okrepili predvsem izvršbo na premično premoženje, je pojasnila. Uvedbe "pravih" davčnih blagajn pa ni omenila.
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je medtem dejala, da so predstavniki ministrstva za finance na današnji seji nakazali, da bo postopek uvedbe davčnih blagajn dvostopenjski. Najprej naj bi ukrepali pri tistih, ki se izogibajo uporabi sedanjih virtualnih davčnih blagajn, in sicer bi to storili prek temeljitega inšpekcijskega nadzora, nato pa bi opredelili zakonsko osnovo za uvedbo davčnih blagajn po hrvaškem vzoru.
Te je treba, tako v GZS, uvesti do konca leta 2015, saj se lahko z njimi prispeva k veliko boljši davčni kulturi. Pogoj za njihovo učinkovitost je sicer ustrezen informacijski sistem na Fursu. Poleg tega morajo biti uvedene za vse, pri čemer pa ne smejo pomeniti velikega stroška za davčne zavezance, verjame Avberškova.
GZS ima še druge predloge za zniževanje davčnega dolga. Varčevalni ukrepi ne smejo prizadeti Fursa, saj potem ne bo učinkovitega inšpekcijskega nadzora, je izpostavila Avberškova. Zavzela se je tudi za pavšalno obdavčitev, s čimer bi lahko privabili podjetja, "ki so danes preveč obremenjena z administracijo". Prav tako naj bi bile potrebne spremembe pri ustanavljanju podjetij. Sedaj lahko namreč davčni dolžnik brez težav ustanovi podjetje in celo pride do potrdila, da plačuje vse davke in prispevke, kar je pogoj za vstop v javno naročanje.
"Davčni dolg je zgodba, ki ni nikoli končana, in tako ni samo v Sloveniji," pa je današnjo razpravo ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Izterjevanje davčnega dolga po njegovih besedah zahteva inovativne predloge, uspeh pri tem pa je odvisen predvsem od izterjevalcev samih.
Ali bi bile lahko eden od ukrepov za znižanje davčnega dolga tudi "prave" davčne blagajne, je po njegovem mnenju še prezgodaj govoriti, saj še ni znano, na kakšen način bi jih vlada sploh uvedla.
Davčne blagajne ne bodo rešile gospodarstva, pa je zatrdil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Vlada mora izboljšati davčno okolje, da bodo lahko delodajalci delali in zaposlovali, je pozval.
Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije, ki sodi v okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Drago Ščernjavič ocenjuje, da je davčni dolg v višini 1,5 milijarde evrov občutno previsok. Izterljivost dolga se mora izboljšati, je prepričan. Tu bi se morda po njegovi oceni lahko zatekli k ukrepu mediacije, kot jo poznajo denimo v sosednji Avstriji.
Povečanje učinkovitosti pri pobiranju davkov pa ni mogoče brez motiviranih delavcev, je dejal za STA. Vlada želi pri plačah v javnem sektorju še dodatno varčevati, kar pa ne pomeni motiviranja delavcev, pač pa ravno nasprotno, je dejal. "Nemotiviran delavec ne more biti učinkovit," opozarja Ščernjavič.
"Sama objava davčnih dolžnikov ne more biti edino orodje, ki bo znižalo davčni dolg," pa je že pred sejo za STA dejal generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek. Po njegovih besedah bo zagotovo treba storiti še marsikaj. Predvsem je pri tem pomembna učinkovitost Fursa, je prepričan. "Tu je še rezerva," je opozoril.
Iz poročil davčne in carinske uprave, ki sta od avgusta združeni v Furs, je razvidno, da je davčni dolg pravnih in fizičnih oseb ob koncu lanskega leta znašal 1,5 milijarde evrov, kar je 9,09 odstotka manj kot konec leta 2012.
