Minister za javno upravo in glavni vladni pogajalec Boris Koprivnikar je sindikatom danes predstavil pogajalska izhodišča, ki jih je vlada sprejela v sredo. Finančni minister Dušan Mramor pa jim je predstavil ekonomsko sliko in cilje za stabilno vodenje države.
Kot je po dobrih dveh urah prvega skupnega sestanka pojasnil Koprivnikar, je pričakoval negativne odzive sindikatov. So se pa dogovorili, da bodo sindikati pripravili protipredlog, vlada pa bo priskrbela vsa dodatna pojasnila. Za ukrepe, ki jih sindikati ne sprejemajo, vlada pričakuje "dodatne ukrepe z druge strani", je dodal minister.
"Občutek ni dober, ker se zdi, kot da so ti ukrepi naravna katastrofa, ki si je ne moreš izbrati in jo je treba preprosto preživeti. To se mi ni zdel najboljši način za to, da bi se konstruktivno lotili pogajanj," je bil jasen vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Po njegovih besedah so danes vlado opozorili, da ne morejo iti nižje od zadnjega predloga, ki jim ga je ponudila še prejšnja vlada in ki v plače dodatno ne posega. Vsi trenutno predlagani ukrepi pa zanje niso sprejemljivi. V odgovoru, ki ga bodo pripravili do prihodnjega tedna, bo verjetno ostala tudi zahteva po sprostitvi napredovanj, je pristavil Štrukelj.
Vladna stran sicer danes ni pojasnjevala posameznih podrobnosti predloga, je dejal Štrukelj. Tako še vedno ni jasno, za kolikšen odstotek bi vlada po novem želela dodatno zmanjševati število javnih uslužbencev na letni ravni (trenutno je v veljavi en odstotek).
Ob tem je Štrukelj izpostavil, da je vlada med ukrepe za prihodnje leto zapisala tudi številne elemente, ki jih v njenem pogajalskem izhodišču ni, denimo odprava dodatnega pokojninskega zavarovanja za policiste ter dvig normativov v vzgoji in izobraževanju. Tako sindikati ne vedo, kaj bo s temi ukrepi in pričakujejo Koprivnikarjeva pojasnila prihodnji teden.
Da je sestanek pokazal na še nekatera odprta vprašanja in dileme, je dejal tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič, ki z današnjimi vladnimi odgovori prav tako ni najbolj zadovoljen. Kot je povedal, jih zanima, zakaj "smo bolj pravoverni, kot od nas zahteva tujina", in je predvideni primanjkljaj za leto 2015 pri 2,8 odstotka BDP, če Evropska komisija zahteva tri odstotke.
Nadaljevanje pogajanj z vlado je predvideno za sredo popoldne, sindikati pa se bodo pred tem dobili še posebej. Štrukelj pričakuje oblikovanje skupnega odgovora oziroma protipredloga na vladna izhodišča.
Trenuten vladni predlog sicer vključuje podaljšanje trenutnih varčevalnih ukrepov, ki sicer veljajo do konca leta, ob tem pa še nekatere dodatne, s katerimi bi obseg stroškov dela zmanjšali za še tri odstotke.
Tako tudi v letu 2015 ne bi bilo napredovanj, redne delovne uspešnosti, regres bi bil izplačan v znižani višini, v dodatno pokojninsko zavarovanje bi se vplačevale znižane premije. V veljavi bi ostala spremenjena plačna lestvica z znižanimi vrednostmi plačnih razredov.
Poleg tega vlada predlaga ukinitev dodatka za stalnost in dodatka za specializacijo, magisterij ter doktorat. Znižati želi dodatek za delovno dobo, delo v nedeljo ter ob praznikih.
