Trije ključni cilji so: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na vsaj 27 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za vsaj 27 odstotkov.
Cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je zavezujoč. Pogajanja o tem cilju so bila najtežavnejša, saj je treba opredeliti tudi zavezujoče nacionalne cilje za zmanjšanje izpustov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti.
O podrobnostih se bodo sicer države še pogajale, izvedbene akte bodo namreč sprejele šele prihodnje leto, a članice niso želele pristati na krovne cilje, dokler niso dobile določena zagotovila glede delitve bremen oziroma stroškov.
Približno polovica prizadevanj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov poteka v okviru sistema trgovanja z izpusti (ETS), druga polovica v sektorjih, ki niso vključeni v ETS: gospodinjstvih, kmetijstvu in prometu.
Temeljni cilj Slovenije v pogajanjih je doseči posebno obravnavo pri določanju nacionalnega cilja za zmanjšanje izpustov v sektorjih, ki niso vključeni v ETS, zaradi visokega deleža izpustov iz tranzitnega prometa, na katerega ne more sama vplivati.
Ali je ta posebna obravnava Sloveniji po današnjem dogovoru zagotovljena, za zdaj ni znano. Kaj pomeni dogovor za Slovenijo, bo pojasnil premier Miro Cerar ob prihodu na drugi dan vrha EU.
Druga dva krovna cilja - glede deleža obnovljivih virov energije in glede energetske učinkovitosti - sta določena le na ravni EU. Članice lahko same izberejo nacionalne cilje. Prvi od omenjenih ciljev je zavezujoč na ravni EU, drugi pa ne.
Cilj za povečanje energetske učinkovitosti je bil sicer na zahtevo Velike Britanije zmehčan s 30 na 27 odstotkov. Padec ambicije so poskušali omiliti z zavezo, da bo unija do leta 2020 ta cilj znova preučila, pri čemer bo imela v mislih 30-odstotno raven.
Pomemben je tudi cilj za okrepitev povezanosti elektroenergetskih omrežij. Članice naj bi do leta 2030 dosegle 15-odstotno povezanost. To pomeni, da naj bi imela članica za 100 megavatov proizvedene elektrike na voljo infrastrukturo za uvoz ali izvoz 15 megavatov elektrike.
Tudi četrti cilj kljub zahtevam Portugalske ni zavezujoč. Španija, Portugalska in druge članice, za katere je razvoj energetske infrastrukture še posebej pomemben, so sicer dobile zagotovilo, da bodo spodbujani konkretni projekti v podporo nadgradnji te infrastrukture.
Današnji dogovor bo izhodišče za stališče EU na mednarodnem podnebnem vrhu konec prihodnjega leta v Parizu. Vrh se bo k vprašanju energetskih in podnebnih ciljev vrnil po pariški konferenci, a Van Rompuy je danes zatrdil, da rahljanja dogovorjenih ciljev nikakor ne bo.
