Največje težave s posledicami nočne ujme so bile v naseljih ob vodotokih Sore, Gradaščice, Malega grabna in manjših hudournikih v občinah Žiri, Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Medvode, Domžale in Ljubljana. Te reke so v zgodnjih jutranjih ali dopoldanskih urah prestopile bregove, čez dan pa so se vrnile v svoje struge.
Na širšem škofjeloškem območju je bilo poplavljenih okoli 500 objektov, še približno 500 pa je bilo ogroženih. Deroča voda in plazovi so poškodovali številne lokalne ceste. Ko je voda odtekla, so se številni gasilci in pripadniki civilne zaščite ter delavci cestnih podjetij ves dan trudili zagotoviti predvsem prevoznost cest. A voda in plazovi so ponekod odnesli dele cest. Prav tako so številnim prebivalcem pomagali s črpanjem vode iz kleti in pritličnih prostorov ter čiščenjem nanosov.
V Škofji Loki bodo gasilci danes intervencijo verjetno zaključili, razen v Logu, kjer je hudournik tako močan, da do dveh objektov še ne morejo dostopati. V Gorenji vasi pa so za odpravljanje posledic ujme za četrtek zaprosili za pomoč vojsko.
Vodja oddelka za območje zgornje Save pri Agenciji RS za okolje Urban Ilc je posledice nočne nevihte v Poljanski dolini označil za katastrofalne. Interventni ukrepi so po njegovih besedah usmerjeni predvsem v vzpostavljanje pretočnosti strug, ki so v veliki meri zasute, zanje pa bodo potrebovali dober teden dni. Po grobih ocenah bo škode na vodotokih za 17 milijonov evrov.
Razlog za poplave so bile po besedah Ilca kratkotrajne izjemno intenzivne padavine na relativno zelo majhnem območju. Vodotoki so po njegovih besedah v eni ali dveh urah narasli za tri oziroma štiri metre. Na vodomerni postaji na Poljanski Sori pred Škofjo Loko so izmerili pretok vode 335 kubičnih metrov na sekundo, kar presega stoletni pretok v višini 320 kubičnih metrov na sekundo. Kot je še pojasnil, so bili vodotoki v Poljanski dolini po letošnjem žledolomu očiščeni, tako da to ni vplivalo na poplavljenost.
Z neprevoznimi cestami so se soočali tudi ponekod na Severnem Primorskem. Glavna cesta od Mosta na Soči do Petrovega Brda je bila na več odsekih povsem zasuta in poškodovana. V večjem delu so jo, podobno kot večino lokalnih cest, vsaj za silo očistili. V tem delu države sta največ škode povzročili predvsem reki Bača in Koritnica. V nekaj vaseh so bili tudi brez elektrike in vode, je za STA pojasnil poveljnik občinskega štaba tolminske civilne zaščite Jožef Dakskobler. Čeprav hitijo z delom in sproti odpirajo posamezne odseke ceste, pa bodo danes težko zaključili z delom, je še povedal.
Prvim prebivalcem krajev v Baški grapi so priskočili na pomoč že okrog 2.30, skupno je zemljina s pobočij zasula okrog šest hiš. Hudourniki so iz strmih pobočij nad ozko dolino pobrali ostanke žledoloma in drugih ostankov, ki so se tu nakopičili v več desetletjih. Na Banjški planoti je potok, ki je prestopil bregove, zalil proizvodne prostore družbe Gonzaga v Čepovanu ter tri bližnje stanovanjske hiše. Del proizvodnje je bil tako danes ustavljen, predvidevajo pa, da bodo v četrtek že lahko nadaljevali z delom.
V Ljubljani so bila poplavljena predvsem območja Viča, Podutika in Kosez. Na slednjih dveh območjih, kjer je voda najprej odtekla, so vodo iz objektov večinoma že izčrpali. Na Viču pa bodo s črpanjem nadaljevali tudi ponoči in predvidoma končali v četrtek dopoldne, je za STA pojasnil vodja mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus.
Nato bodo po njegovih besedah pomagali ljudem pri odnosu kosovnega odpada. Kus ob tem občane poziva, naj kosovne odpadke odlagajo na običajna območja, če zato potrebujejo pomoč, pa bodo na voljo. Kosovne odpadke bo Snaga odvažala v četrtek in petek. Danes sicer praznjenje zabojnikov po rednem urniku zaradi poplavljenih cest na območju Viča in občine Dobrova-Polhov Gradec ni bilo mogoče.
S težavami zaradi poplav se danes soočajo tudi v mestnem prometu. Liniji 6 in 6B ne obratujeta v celoti, saj je vožnja na območju Viča onemogočena. Prav tako le delno ali z obvozi obratujejo medkrajevne linije iz Ljubljane proti Polhovem Gradcu, Vrhniki in Logatcu. Linija Vrhnika-Smrečje-Žiri pa je še zaprta.
Na prizadetih območjih so imeli danes tudi več težav z oskrbo z električno energijo. Tako je bilo na območju Srednje vasi pri Polhovem Gradcu brez napajanja več transformatorskih postaj, tudi na Viču so morali zaradi naraščanja Gradaščice izklopiti tri transformatorske postaje. Ponoči in v dopoldanskih urah je bila motena oskrba pri približno stotih odjemalcih na področju Poljanske doline, prav tako je do motenj prihajalo v dolini Jelendola ter v Bohinjski dolini. S številnimi izpadi električne energije so se soočali tudi na območju Goriških Brd in Cerkljanskega. Pri telekomunikacijskih povezavah zaradi ujme po državi niso beležili večjih težav.
Tržaška cesta v Ljubljani je zdaj ponovno prevozna, zaradi njene neprevoznosti je bilo če dan zaprtih tudi več ustanov. Med drugim so morali zaradi poplav evakuirati 300 otrok iz treh vrtcev na območju Mestne občine Ljubljana.
S posledicami neurja se je na današnji seji seznanila tudi vlada. Po do zdaj zbranih podatkih je bilo zaradi neurja poplavljenih več kot tisoč objektov, zaprtih je bilo več lokalnih cest. Porušilo se je nekaj mostov, več je bilo tudi poškodovanih. Na vseh prizadetih območjih so se v odpravljanje posledic vključile številne gasilske enote, delo na terenu pa usklajujejo občinski štabi civilne zaščite, so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.
Ekipe cenilcev zavarovalnic so se po obilnem deževju in poplavah že danes odpravile na teren. Natančnejše ocene škode bodo znane v naslednjih dneh, so sporočili z Zavarovalnice Triglav. Zavarovancem svetujejo, naj najprej zavarujejo življenja in preprečijo nadaljnjo škodo, nato pa nastalo škodo fotografirajo in prijavijo.
V vzhodnem delu države se s poplavami danes niso soočali, je pa preglavice povzročal močan veter. Ta je na Koroškem, Štajerskem, v Posavju in Prekmurju podiral drevesa in razkril manjše število ostrešij. Zaradi izpada električne energije je bilo na Štajerskem 17.000 odjemalcev krajši čas brez električne energije.
Veter lahko težave povzroča tudi v prihodnjih dneh. Sunki severnega vetra lahko ponekod v severni in vzhodni Sloveniji od četrtka popoldne do petka dopoldne presežejo hitrost 70 kilometrov na uro, opozarjajo na Agenciji RS za okolje.
