Kot so pojasnili pri Združenju svetov delavcev Slovenije, bi radi oba že veljavna slovenska kodeksa nadgradili tudi s priporočili kakovostnih rešitev glede uresničevanja in razvoja različnih oblik sodobne delavske participacije - med temi navajajo soupravljanje, udeležbo pri dobičku in širše notranje lastništvo zaposlenih - kot nepogrešljive sestavine učinkovitega korporacijskega upravljanja.
Med razlogi in strokovnimi podlagami za sprejem kodeksa, ki naj bi po njihovem mnenju zapolnil sedanjo praznino na tem področju, so navedli, da s prehodom v t. i. obdobje znanja človeški kapital postaja najpomembnejši produkcijski dejavnik in glavna konkurenčna prednost podjetij, ki delujejo v
sodobnih pogojih globalnega gospodarjenja.
Poudarili so še, da številne usmeritve iz mednarodnih dokumentov, zlasti EU in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), opozarjajo na pomen razvijanja delavske participacije in priporočajo njen nadaljnji razvoj. Hkrati pa sta sodelovanje delavcev pri upravljanju in njihova udeležba pri dobičku v Sloveniji urejena tudi s posebnimi zakoni, pri čemer razvoj močno zaostaja za namerami obeh zakonov. Izpostavili so tudi, da je zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju precej nepopoln.
Podobno kot oba že veljavna slovenska kodeksa upravljanja je torej tudi novi le zbirka priporočil zglednega suopravljalskega ravnanja, ki nimajo značaja predpisa, temveč jih družbe sprejmejo in uveljavljajo prostovoljno po načelu spoštuj ali pojasni.
Pripravljen je zelo podobno kot oba omenjena kodeksa, v prihodnjih dneh pa ga bodo objavili na spletnih straneh podpisnikov in v oktobrski številki revije Ekonomska demokracija, so še sporočili iz Združenja svetov delavcev Slovenije.
