Namen skupščine, ki bo potekala do nedelje, je po njegovih besedah medsebojna izmenjava primerov dobrih praks, med drugim s področja zakonodaje. Ob tem iščejo načine, kako uspešno zmanjšati število umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah.
Rdeča nit letošnje skupščine so sodni postopki. Na skupščini si prizadevajo, da bi na območju EU bili ti čim krajši, in sicer največ eno leto. Dolgotrajni postopki, kot pravi Štaba, namreč vplivajo na kakovost življenja žrtev in povzročiteljev. V Sloveniji so ti postopki dolgi od dve do pet let.
Sodelovanje AMZS v mednarodnih programih in implementaciji v slovenski družbi je pripomoglo k ustvarjanju višje varnosti na slovenskih cestah in tako tudi k uresničevanju zastavljenih ciljev nacionalnega programa varnosti cestnega prometa do leta 2022.
Udeleženec skupščine in predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Jeannot Mersch je za STA pojasnil, da bi Slovenija za zmanjšanje žrtev prometnih nesreč morala strategijo prenesti v prakso. Po njegovem mnenju je na pravi poti, kljub temu, da je po številu žrtev prometnih nesreč v evropski sredini. "Vedno se da narediti bolje", je dejal.
Kot je poudaril, se je treba v čim krajšem času približati viziji nič žrtev in poškodovanih na cestah. Ob tem je izpostavil, da je treba posebno pozornost nameniti spremljanju žrtev prometnih nesreč in jih obravnavati enako kot žrtve nasilja oziroma drugih kriminalnih dejanj.
Mersch je dejal, da se morajo nacionalne politike učiti iz preteklih napak ter tako s svojimi posegi v prihodnje poskušati preprečiti nove žrtve prometnih nesreč. To bi morala po njegovih besedah biti ena od prioritet nacionalnih politik in evropskega parlamenta.
