Upravni odbor ZDS je ta teden obravnaval prioritete in pričakovanja od nove vlade ter sprejel predlog za socialni sporazum 2014-2016, ki vključuje pet ključnih področij.
Na področju zagotavljanja spodbudnih pogojev poslovanja se v ZDS zavzemajo za sproščanje dostopa podjetij do finančnih virov, zamrznitev povečanja davčnih obremenitev, dajatev ali prispevkov za socialno varnost, uvedbo socialne kapice oz. omejitve socialnih prispevkov navzgor in splošno razbremenitev stroška dela v okviru dohodninske lestvice.
Želijo si tudi sprememb stečajne zakonodaje v smeri manjše rigidnosti, boljšega črpanja evropskih sredstev prek enostavnejših, bolj transparentnih in bolj dostopnih razpisov za podjetja, pri investicijah javnega sektorja pa poudarka na investicijah za spodbujanje gospodarstva. Odpraviti naj bi bilo treba tudi administrativne ovire.
Na področju trgu dela v zvezi s plačami med drugim predlagajo, da mora njihova rast slediti gospodarskim gibanjem in da mora ostati v okvirih rasti produktivnosti. Rast plač v javnem sektorju medtem ne sme prehitevati rasti plač v zasebnem sektorju, so prepričani. Strinjajo pa se, da minimalna plača ostane zakonska kategorija.
Ob tem je treba, tako v ZDS, z ustreznimi spodbudami in olajšavami, kot so delo za krajši delovni čas, delitev delovnega mesta, prožna izraba delovnega časa, delo na domu in delo na daljavo, omogočiti izvajanje fleksibilnih oblik zaposlovanja. Poskrbeti naj bi bilo treba tudi za hitrejši vstop mladih na trg dela in s tem namenom urediti štipendije, študentsko delo in fleksibilnost prve zaposlitve ter zagotoviti sredstva za mentorske programe znotraj sistema formalnega izobraževanja ter za neformalne programe usposabljanja in zaposlovanja mladih.
Po mnenju združenja je treba spodbujati tudi uporabo civilnih pogodb, pri čemer naj se glede obdavčitve in socialnih prispevkov uveljavi načelo vsako delo šteje. Uvedli bi še dodatne oblike dela za brezposelne, upokojence in ostale, ki prejemajo sredstva iz socialnih blagajn. Glede brezposelnih predlagajo še, da se jih čim več vključi v javna dela. Ta dela naj bi se moralo omogočiti tudi za zasebni sektor.
Na področju javnega sektorja v ZDS upajo na konsolidacijo javnih financ predvsem preko zniževanja finančnih izdatkov, pri tem pa posebej izpostavljajo potrebo po racionalizaciji procesov in poslovanja v javnem sektorju. Prenoviti naj bi bilo treba kolektivne pogodbe v javnem sektorju in reformirati sisteme socialne zaščite, tako da bi bila zagotovljena še večja preglednost nad socialnimi transferji in bi se preprečilo neutemeljeno kopičenje socialnih prejemkov pri posamezniku.
Pričakujejo tudi večjo kakovost in verodostojnost pravosodnega sistema ter odgovornost državnega organa za izdana pravna mnenja in pisna stališča oz. omejitev odgovornosti delodajalca, ki se je zanesel na takšno mnenje. Nujna naj bi bila še boljša plačilna disciplina javnega sektorja.
Na področju zdravstva v ZDS med prioritetami naštevajo pocenitev delovanja zdravstvenega sistema ter povečanje njegove učinkovitosti. Prvi dan odsotnosti z dela naj ne gre v breme delodajalca, pozivajo in dodajajo, da je treba zagotavljati možnosti za hitrejše vračanje delavcev na delo ter podpirati dejavnosti za preprečevanje bolezni in skrb za lastno zdravje. Uvesti naj bi bilo treba davčne vzpodbude za naložbe podjetij v preventivo in programe ohranjanja zdravja zaposlenih.
Kot nujno navajajo še prilagoditev obsega in sestave pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja finančnemu okviru. Zdravstveno blagajno je treba očistiti izdatkov, ki nimajo podlage v zavarovanju na podlagi dela, verjamejo.
Na področju znanja in inovacij se v ZDS med drugim zavzemajo za izboljšanje dvosmernega pretoka znanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom. Zaposljivost diplomantov naj bo poleg upoštevanja deficitarnosti poklicev eden izmed glavnih kriterijev za ocenjevanje kakovosti fakultet, pravijo. Zagotoviti naj bi bilo treba sistemske pogoje in odpraviti administrativen ovire za delodajalce, da se bodo bolj odločali za prakso, pripravništvo in izpopolnjevanje mladih, uvesti sistem vajeništva ter spodbujati priznavanje neformalnih poklicnih kvalifikacij.
